vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.
1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare
2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente
Zadetki iskanja
- vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.
1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto
2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura
3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere
4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa
5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria
6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari
7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - všéčnost (-i) f
1. bellezza, fascino, attrattiva:
zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente
2. piacevolezza
3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini - vzdíhniti (-em) | vzdihováti (-újem) perf., imperf.
1. sospirare, mandare sospiri:
z olajšanjem vzdihniti mandare un sospiro di sollievo
2. (vzdihovati po, za kom) desiderare ardentemente; rimpiangere:
vzdihovati za nekdanjimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi
3. pren. (tožiti, tarnati) lamentarsi, lagnarsi:
vzdihuje, da nima časa si lamenta di non aver tempo - vzdrževáti (-újem)
A) imperf.
1. mantenere; curare la manutenzione:
vzdrževati cesto curare la manutenzione della strada
vzdrževati prijateljske odnose mantenere rapporti amichevoli
vzdrževati koga pri življenju mantenere qcn. in vita
2. mantenere, sostentare; finanziare, dotare:
vzdrževati družino, otroka mantenere la famiglia, il figlio
vzdrževati ljubico mantenere l'amante
vzdrževati vojsko z davki finanziare l'esercito con le tasse
vzdrževalo jo je upanje, da je sin živ la sosteneva la speranza che il figlio fosse vivo
vzdrževati (držati)
korak s časom tenersi al passo coi tempi
naprava vzdržuje (drži)
ladjo v vodoravnem položaju il dispositivo mantiene la nave in posizione orizzontale
B) vzdrževáti se (-újem se) imperf., refl. astenersi:
vzdrževati se ostrih besed astenersi dall'uso di espressioni scortesi, brusche
vzdrževati se pri glasovanju astenersi dal voto - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto - vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.
1. educare; ammaestrare; formare:
vzgajati in izobraževati educare e istruire
vzgajati z zgledom educare col buon esempio
zdravo vzgajati impartire una sana educazione
vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri
2. allevare, coltivare:
vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto - vzgíb (-a) m
1. cenno; tratto:
pozdraviti z vzgibom glave salutare con un cenno del capo
2. impulso; stimolo:
doživetja so mu dala prve vzgibe za pisateljevanje i primi stimoli a scrivere gli vennero dall'esperienza
3. pren. moto; voce:
vzgib neučakanosti moto d'impazienza
srčni vzgib la voce del cuore - vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente - vzníkati (-am) | vzníkniti (-em) imperf., perf.
1. venire in superficie, emergere
2. spuntare, sorgere; insorgere; manifestarsi:
povsod vznikajo nove tovarne dovunque spuntano nuovi stabilimenti
z novimi časi so vzniknile nove zahteve coi nuovi tempi sono sorte nuove esigenze - vzporéden (-dna -o) adj.
1. parallelo:
vzporedna ulica via parallela
z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica
2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici
3. (postranski) collaterale, secondario:
vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. vzporedna črta parallela
mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
mat. vzporedni premik traslazione
elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
elektr. vzporedni upor shunt
teh. vzporedni črtalnik parallela
teh. vzporedni primež morsetto parallelo
muz. vzporedne kvinte quinte parallele
ekon. vzporedni valuti valute parallele
alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo - vztrájnost (-i) f
1. accanimento, assiduità, costanza, lena, perseveranza, tenacia, resistenza:
vztrajnost pri delu assiduità nel lavoro
z vztrajnostjo se marsikaj doseže con la tenacia, con la perseveranza si possono conseguire tanti obiettivi
2. fiz. inerzia:
zakon vztrajnosti legge d'inerzia - vzvíšen (-a -o) adj.
1. elevato, alto; eminente:
vzvišen prostor posto elevato
2. superiore:
gledati na stvari z vzvišenim mirom guardare alle cose con calma superiore
3. altero, borioso, presuntuoso:
biti vzvišen do koga mostrarsi presuntuoso, altero verso qcn.
4. sublime, nobile; aulico, curiale; alato:
vzvišen jezik, slog linguaggio, stile aulico, curiale
vzvišene besede parole alate - vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore
2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore
3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo
B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto
2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio - vžíg (-a) m
1. accensione:
vžig motorja accensione del motore
spontan vžig autoaccensione, combustione spontanea
nastaviti vžig regolare l'accensione
vžig z vžigalno vrvico brillamento a miccia
vžig (svetlobnega signala pri flipperju) tilt
2. kem. ignizione - zabávati (-am)
A) imperf. divertire, intrattenere, svagare, spassare; knjiž. dilettare, trastullare:
zabavati otroke z branjem pravljic divertire i bambini con la lettura delle fiabe
zabavati goste s prijetnim kramljanjem intrattenere gli ospiti con piacevoli conversari
na prireditvi jih je zabaval odličen plesni orkester la manifestazione era rallegrata da un'ottima orchestra da ballo
B) zabávati se (-am se) imperf. refl. divertirsi, divagarsi, spassarsela:
zabavati se z igranjem kart divertirsi giocando a carte - zabavíšče (-a) n luogo, locale di divertimento:
zabavišče z vrtiljaki parco dei divertimenti, luna park
nočno zabavišče night club - zabéliti (-im) perf. condire con grasso;
zabeliti z maslom imburrare
pren. zabeliti pogovor z duhovitostmi condire il dialogo con battute spiritose
pren. zabeliti komu kakšno rimbeccare qcn. - zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)
A) imperf., perf.
1. conficcare, piantare; battere:
zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
zabijati pilote battere i pali
2. turare, chiudere; inchiodare:
zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
zabijati krsto inchiodare la bara
3. šport. žarg.
zabiti gol dare un gol, realizzare
zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare
4. pren.
zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica
5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
zabijati denar perdere, scialare il denaro
6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.
B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.
1. pren. isolarsi, segregarsi
2. pren. immergersi:
zabiti se v študij immergersi nello studio
3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro
C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa - zabít (-a -o) adj.
1. battuto, ficcato;
nebo zabito z oblaki cielo coperto di nubi
2. pren. (odročen) lontano, fuori mano:
živeti v zabitem kraju abitare a casa del diavolo
3. pejor. (omejen, neumen) tonto, deficiente, corto di mente