ombra
A) f
1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco
2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki
3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo
4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor
5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu
6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se
7. severnoital. kozarec vina
B) agg. invar.
1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci
2. obrt
punto ombra senčni vbod
Zadetki iskanja
- omêlo (-a) n scopetta; lanata; scovolo;
omelo za peč spazzaforno, spazzatoio - ómen (-a) m segno, presagio; augurio, auspicio:
to je dober omen za prihodnost è di buon augurio per il futuro - oncia f (pl. -ce)
1. unča
2. pren. trohica, mrvica:
non avere un'oncia di giudizio ne imeti niti trohice pameti
3. pren. ped:
non cedere di un'oncia ne odstopiti niti za ped - onde
A) avv. knjižno
1. odkod
2. odkoder
3. iz česar, zaradi česar
B) cong. da (bi), zato, da (bi) (finalno):
chiedo consiglio onde sapermi regolare prosim za nasvet, da se bom znal ravnati - onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - opíliti (-im) perf.
1. limare
2. pren. limare, perfezionare, rifinire
3. pren. colpire:
opiliti koga za kaj ingannare, truffare qcn. per qcs. - opirálo (-a) n sostegno, appoggio:
muz. opiralo za brado (podbradnik) mentoniera - opóra (-e) f
1. appoggio, sostegno; puntello; teh. fulcro;
bergle so mu za oporo le stampelle gli servono per appoggio
opora za knjige reggilibro
navt. opora za noge pedagna, puntapiedi
2. alp. sostegno; šport. appoggio; grad. (opornik) saetta, saettone; šport.
opora na iztegnjenih rokah appoggio su braccia distese
3. pren. appoggio, sostegno, aiuto; pilastro:
biti komu v oporo essere di aiuto a qcn., sostenere qcn. - opórnica (-e) f
1. appoggio, sostegno:
avt. opornica za glavo poggiatesta
2. med. stecca; stegolo, tutore ortopedico:
nožna, ročna opornica stecca per gambe, per braccia (fratturate) - opórnik (-a) m appoggio, sostegno; grad. saetta, saettone; arhit. contrafforte; ritto; pilastro; navt. urtante; avt.
opornik za glavo poggiatesta
opornik za roko bracciolo
agr. opornik lopate staffale, staffa della vanga - opravičílo (-a) n scusa, scusante, giustificazione; discolpa, discarico;
izmrmrati opravičilo mormorare una scusa
povedati, reči kaj v opravičilo dire qcs. per scusare, giustificare
opravičilo za težek gospodarski položaj la causa della difficile situazione economica - opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto
2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività
3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo
4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema
5. determinare
B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. - oprézati (-am) | oprezováti (-újem) imperf.
1. spiare, tenere d'occhio, sorvegliare
2. stare in agguato, appostarsi:
oprezati za kom tendere un agguato a qcn.; appostare qcn., spiare qcn.
3. (ozirati se za) interessarsi a, mostrare interesse per:
fant že opreza za dekleti il giovane mostra già interesse per le ragazze - ora1 f
1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas
2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči
3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva) - ora2
A) avv.
1. zdaj, takoj:
or ora pravkar
e ora? kaj pa zdaj?
per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
ora come ora glede na trenutno stanje
d'ora in poi poslej
fin d'ora odslej
prima d'ora pred tem, prej
or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
giorni or sono pred (nekaj) dnevi
2. (korelativno):
ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje
B) cong.
1. pa (adverzativno)
2. tedaj, no, in - orario
A) agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
disco orario avto parkirna ura
paga oraria plača na uro
segnale orario znak za točno uro (na radiu)
B) m (pl. -ri) urnik; ura:
orario d'apertura začetek delovnega časa
orario di chiusura konec delovnega časa
l'orario dei treni železniški vozni red
essere in orario biti točen - orecchia f
1. (orecchio) uho, uhelj:
fare le orecchie alle pagine delati uhlje na knjižnih straneh
tirare le orecchie a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
2. ročaj:
le orecchie dell'anfora ročaji amfore
3. glasba zvočnica, zvočna odprtina na instrumentu
4. zool.
orecchia di mare (aliotide) morsko uho (Haliotis tuberculata); ➞ orecchio - orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia