sód (-a) m
1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile
2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
Zadetki iskanja
- soddisfazione f
1. zadovoljitev, zadovoljevanje; zadostitev, zadoščenje; satisfakcija; ekst. opravičilo:
chiedere, ricevere soddisfazione di qcs. zahtevati, prejeti zadoščenje za kaj
2. zadovoljstvo; radost; ekst. veselje, užitek:
le soddisfazioni della vita življenjske radosti
un lavoro che dà soddisfazione delo, ki daje zadovoljstvo - sodník (-a) | -íca (-e) m, f
1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista
2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara
3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato - soffrire
A) v. tr. (pres. sōffro)
1. trpeti, prenašati:
soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke
2.
non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev
B) v. intr.
1. trpeti
2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
soffrire agli occhi imeti težave z očmi
3. veneti - soglášati (-am) imperf.
1. consentire, convenire
2. concordare, essere d'accordo:
soglašati s predlogom concordare sulla proposta
3. accordarsi:
torbica in čevlji soglašajo z obleko la borsetta e le scarpe si accordano con l'abito - sólen (-lna -o) adj. di sale, salino, salifero:
solni skladi strati saliferi
hist. solne poti le vie del sale
kem. solna kislina acido muriatico - solíti (-ím) imperf.
1. salare:
soliti juho salare la minestra
2. cospargere di sale, salare:
soliti meso, ribe salare la carne, il pesce
soliti ceste cospargere di sale le strade
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
hude jih komu soliti strapazzare qcn., dare una solenne lavata di capo a qcn.
pojdi se solit e va' in malora!, al diavolo! va' a farti friggere - soltanto
A) avv. samo
B) cong.
1. vendar
2.
soltanto che če le - sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
točiti solze versare lacrime
brisati si solze asciugarsi le lacrime
najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
ne biti vredno solz non essere degno di pianto
obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
potok solz un fiume di lacrime
astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo - somma f
1. seštevanje; vsota:
fare la somma sešteti
tirare le somme pren. sklepati
2. vsota (denarja)
3. vrsta, celota
4. bistvo; sklep:
la somma delle somme končni sklep
5. filoz. summa - somrák (-a) m crepuscolo; pren. tenebre:
pren. somrak bogov il crepuscolo degli dei
somrak preteklosti le tenebre del passato
živeti v somraku vivere nelle tenebre della servitù, dell'arretratezza
bot. navadni somrak (navadna črna meta) marrubio comune (Marrubium vulgare) - suonare, sonare
A) v. tr. (pres. suōno)
1. glasba igrati (glasbilo)
2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
l'orologio suona le sei ura bije šest
suonare il campanello pritisniti na zvonec
3. pren.
suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu
4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati
5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti
B) v. intr.
1. zveneti
2. zvoniti, biti; trobiti:
suonare a distesa zvoniti na vso moč
suonare a martello biti plat zvona
suonare a raccolta trobiti k zboru
3. knjižno odzvanjati, odmevati
4. glasba igrati (glasbilo)
C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
parole che suonano condanna obtožujoče besede - sondare v. tr. (pres. sondo)
1. sondirati, preiskovati s sondo
2. pren. preiskati; otipati; preizkusiti, preizkušati:
sondare le intenzioni di qcn. preiskovati namere nekoga
sondare il terreno otipavati teren - sopportare v. tr. (pres. soppōrto)
1. prenesti, prenašati
2. pren. nesti, nositi; trpeti:
sopportare una perdita trpeti izgubo
3. utrpeti; prenesti, prenašati; dopustiti, dopuščati; tolerirati:
sopportare il caldo, il freddo trpeti vročino, mraz
non sopportare le persone maleducate ne prenesti neolikancev - sorazmérje (-a) n
1. proporzione; ragione:
sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta
2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito - sorēlla
A) f
1. sestra:
sorella adottiva posvojena sestra
sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
sorella germana prava sestra
sorella di latte sestra po mleku
sorelle siamesi siamski sestri
assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri
2. pren. sestra
3. relig. sestra, redovnica
B) agg. sestrski; soroden:
lingue sorelle sorodni jeziki
le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb) - sórta (-e) f
1. specie (tudi ekst.):
krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva
2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
vse sorte tutte le specie, tutti i colori
kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
PREGOVORI:
iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - sostanza f
1. filoz. substanca, podstat
2. snov, tvar:
sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov
3. kem. sestavina
4. anat. snov; skorja:
sostanza bianca možganska bel, belina
sostanza grigia siva možganska skorja
5. jedro, bistvo, vsebina:
in sostanza v bistvu, skratka
badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko
6. hranljivi del; hranljivost:
piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
dare sostanza hraniti
7.
sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje - sostenere*
A) v. tr. (pres. sostēngo)
1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo
2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto
3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar
4. pren. biti hranljiv, redilen
5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen
6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad
B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)
1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico
2. ohraniti, ohranjevati se pri moči
3. stati pokonci
4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del