enodélen (-lna -o) adj. di un solo pezzo:
enodelne kopalke (costume da bagno) monopezzo
enodelno okno finestra a un battente
Zadetki iskanja
- eremít (-a) m knjiž. (puščavnik, samotar) eremita (tudi ekst.):
živeti kot eremit fare vita da eremita - eremita m (pl. -ti)
1. puščavnik
2. pren. samotar:
fare vita da eremita živeti samotarsko - erōe m
1. mitol. heroj
2. heroj, junak:
morire da eroe umreti kot junak
eroe da caffè iron. kavarniški lev
fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom
3. lit. glavni junak - esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
addurre un esempio navesti primer
sull'esempio po zgledu
per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer - esentare
A) v. tr. (pres. esēnto) oprostiti:
esentare qcn. dal servizio militare koga oprostiti vojaške službe
B) ➞ esentarsi v. rifl. (pres. mi esēnto) odtegniti se:
esentarsi da un impegno odtegniti se obvezi - esibire
A) v. tr. (pres. esibisco) pokazati, predložiti (dokument)
B) ➞ esibirsi v. rifl. (pres. mi esibisco)
1. ponuditi, ponujati se:
si esibì ad aiutarmi ponudil se je, da mi bo pomagal
2. nastopiti, nastopati:
esibirsi in pubblico javno nastopiti - esimere*
A) v. tr. (pres. esimo) oprostiti, oproščati, odvezati:
esimere qcn. da un obbligo koga odvezati obveze
B) ➞ esimersi v. rifl. (pres. mi esimo) izmakniti, izmikati se, izmuzniti se:
esimersi da un obbligo izmakniti se obvezi - espēllere* v. tr. (pres. espēllo)
1. izključiti, izgnati, izganjati:
espellere dalla scuola izključiti iz šole
espellere da uno stato izgnati iz države
2. med. izločiti, izločati - espiabile agg.
delitto espiabile zločin, za katerega se lahko pokoriš
pena espiabile kazen, ki se da odsedeti - espressamente avv.
1. jasno, izrecno
2. nalašč:
venni espressamente per vederti prišel sem nalašč zato, da bi te videl - espulsione f izključitev, izgon:
espulsione dalla scuola izključitev iz šole
espulsione da uno stato izgon iz države - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - estinguere*
A) v. tr. (pres. estinguo)
1. ugasiti:
estinguere l'incendio, la sete gasiti požar, žejo
2. pren. uničiti, zbrisati:
estinguere un debito plačati dolg
B) ➞ estinguersi v. rifl. (pres. mi estinguo)
1. ugasniti, ugašati:
le fiamme si estinsero da sole plamen je sam ugasnil
2. izumreti, izumirati:
una famiglia che si è estinta rodbina, ki je izumrla - età f
1. starost, leta:
all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
di piccola età rosno mlad
la prima, tenera età otroštvo
la verde età puberteta, mladostna leta
essere in età da marito biti godna za možitev
la mezza età srednja leta
l'età matura zrelost
uomo di una certa età človek v letih
avere l'età della ragione biti miselno zrel
2. leta (primerna za neko opravilo):
limite di età starostna meja, čas za upokojitev
per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
minore età mladoletnost
maggiore età polnoletnost
3. doba, obdobje, čas, vek:
età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
l'età di Augusto Avgustova doba
l'età di mezzo srednji vek
la nostra età naša generacija
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
essere in età militare biti goden za vojsko
persona di bell'età čil človek - ēvo m vek:
evo antico stari vek
medio evo srednji vek
cose da medio evo pren. slabš. nekaj barbarskega, vraže - fabricírati (-am) imperf.
1. (izdelovati, proizvajati) fabbricare, produrre, fare:
aparati, ki jih pri nas ne fabriciramo apparecchi che da noi non si fabbricano
2. pren. fabbricare, inventare; ordire, macchinare:
fabricirati laži fabbricare menzogne - faccia f (pl. -ce)
1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!
2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane
3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja
4. mat. ploskev - facile agg.
1. lahek, enostaven:
lavoro facile lahko delo
2. razumljiv, jasen, preprost:
linguaggio facile razumljiv jezik
3. lahek, lahko dosegljiv:
facili guadagni lahki zaslužki
persona di facile contentatura z malim zadovoljen človek
metallo facile alla fusione lahko taljiva kovina
far tutto facile vse jemati na lahko, verjeti, da se vse doseže z lahkoto
4. prijazen, priljuden:
uomo di facile carattere priljuden človek; nagnjen:
facile alla collera nagle jeze
avere il bicchiere, la pistola facile pog. rad piti, hitro zgrabiti za pištolo
donna facile, di facili costumi lahka ženska, lahkoživka
5. verjeten, mogoč:
è facile che nevichi verjetno bo snežilo - fame f
1. lakota:
fame da lupi volčja lakota
soffrire, patire la fame trpeti lakoto
morire di fame umreti od lakote
morto di fame revež, siromak
cavarsi la fame potešiti lakoto
ingannare la fame kaj malega pojesti
brutto come la fame pog. grd ko smrt
lungo come la fame dolg ko prekla
2. velika lakota, pomanjkanje
3. pren. lakota, pohlep, požrešnost:
fame di gloria slavohlepje
fame dell'oro pohlep po zlatu