lantērna f
1. svetilka:
lanterna cieca slepica
lanterna cinese, veneziana lampijonček
cercarsela con la lanterna pren. delati sam sebi škodo
prendere lucciole per lanterne debelo se motiti
2. svetilniška luč; svetilnik:
all'ombra della lanterna pren. v Genovi
3.
lanterna magica laterna magika, projekcijska svetilka
4. arhit. svetlobnica, lanterna
5. gradb. svetlobni jašek, svetlobnik
6.
lanterne pl. pren. šalj. oči; očala
Zadetki iskanja
- lardo m
1. slanina, špeh:
nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
essere una palla di lardo biti debel kot prašič
2. toskansko (strutto) svinjska mast
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije - lare m relig. lar:
tornare ai patri lari pren. šalj. vrniti se domov, v domovino - lás (-ú) pl. lasjé m
1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi
2. tekst. pelo
3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così
4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina - lasagne f pl. kulin. lazanja:
lasagne al forno lazanja
nuotare nelle lasagne pren. plavati v izobilju - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - lást (-í) f
1. proprietà; possesso; jur. dominio:
dati v last cedere in proprietà
imeti v lasti avere in proprietà, possedere
2. star. (premoženje, posestvo) patrimonio; podere - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - lástovka (-e) f zool. rondine (Hirundo rustica);
mestna lastovka balestruccio (Delichon urbica)
cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk il garrito, lo squittio delle rondini
šport. skok v lastovičko tuffo teso, volo dell'angelo
šport. lastovička (lik umetnostnega drsanja) angelo
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rodnine non fa primavera - lastrico m (pl. -chi)
1. cestni tlak
2. ekst. cesta:
gettare sul lastrico pren. vreči na cesto, pahniti v bedo
3. gradb.
lastrico solare ravna streha - lavorazione f
1. obdelava, obdelovanje; delo:
il prodotto è in lavorazione izdelek je v delu
2. film proizvodna faza - láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
detektor laži lie detector, macchina della verità
praviti laži dire, raccontare balle, imposture
laž iz usmiljenja una bugia pietosa
PREGOVORI:
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte - le členek (piše se z vezajem)
1. (za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka) il quale ultimo, quest'ultimo:
nekateri rodovi so se razvili v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve altri popoli divennero pastori. Questi ultimi non conoscevano insediamenti stabili
2. (za poudarjanje kazalnega zaimka, prislova sploh) che:
imel je samo mater, le-ta pa je bila priletna viva era rimasta soltanto la madre che però era piuttosto avanti negli anni
šel je na morje, od le-tam pa v hribe prima andò al mare e di lì in montagna - leader tujka angl.
A) m invar. vodja, voditelj
B) agg. invar. vodilen:
azienda leader nel settore v panogi vodilno podjetje - lebdéti (-ím) imperf.
1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra
2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno - léči1 (léžem) perf.
1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi
2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)
3. posarsi
4. coprire (la superficie)
5. manifestarsi, disegnarsi:
grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto
6. farsi sentire:
leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore - léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
roke mrzle kot led mani di ghiaccio
pren. prebiti led rompere il ghiaccio
drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
(imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
gastr. led (glazura) glassa
šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
PREGOVORI:
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda - léga1 (-e) f
1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio
2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto
3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima
4. star. strato
5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto - legge
A) f
1. zakon:
legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
lo spirito della legge duh zakona
la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
promulgare una legge razglasiti zakon
emanare una legge izdati zakon
osservare la legge spoštovati zakon
violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
abrogare una legge preklicati zakon
dettar legge zapovedati
stabilire con legge določiti z zakonom
così dice la legge tako pravi zakon
la necessità non ha legge sila menja zakon
le leggi della pittura zakoni slikarstva
le leggi della fisica fizikalni zakoni
legge di Archimede Arhimedov zakon
2. pravo:
laurea in legge diploma iz prava
uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik
3. zakon, zakonska oblast:
in nome della legge v imenu zakona
4. ekst. zakon:
la legge del più forte zakon močnejšega
la legge della giungla zakon džungle
la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata
B) agg. invar. zakonski:
decreto legge zakonska odločba - leggēro
A) agg.
1. lahek, lahen; rahel:
leggero come una piuma lahek kot pero
vestito leggero lahko oblačilo
cibo leggero lahko prebavljiva jed
sonno leggero rahel sen
droghe leggere lahka mamila
ferita leggera lahka rana
2. pren. majhen, skromen
3. gibčen, gibek:
leggero nei movimenti gibčen v kretnjah
4. pren. lahkomiseln, nepremišljen; nestalen:
alla leggera nepremišljeno, lahkomiselno
a cuor leggero mirno, neobremenjeno
5. glasba
musica leggera lahka glasba
6. šport
atletica leggera lahka atletika
B) avv. lahko; rahlo