Franja

Zadetki iskanja

  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mŕzel (-zla -o) adj.

    1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
    mrzel dan giornata fredda
    ledeno mrzla voda acqua gelida
    mrzel veter vento freddo
    mrzla prha doccia fredda
    postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

    2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
    mrzel sprejem accoglienza fredda

    3. (čustveno hladen) freddo:
    mrzla logika fredda logica

    4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
    mrzel strah paura angosciosa
    mrzla slutnja angoscioso presentimento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
    samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
    biti mrzel na otip essere freddo al tatto
    meteor. mrzla fronta fronte freddo
    lov. mrzla sled traccia fredda
    nareč. mrzla žlahta lontana parentela
    med. mrzli obkladek impacco freddo
    mrzli stric cugino materno, paterno
    meteor. mrzli val ondata di aria fredda
  • mucchio1 m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
    mucchio di gente množica
    mucchio di uccelli jata ptičev
    mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
    a mucchi na kupe
    avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
    sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike
  • múčiti (-im)

    A) imperf.

    1. torturare, seviziare:
    hist. mučiti na kolesu arrotare

    2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

    3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
    mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
    muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
    pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

    B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. tormentarsi, affliggersi

    2. sforzarsi, affaticarsi

    3. faticare, durare fatica; penare:
    sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • munizione f

    1. hist. voj. utrdba; (macchina guerresca) vojaška priprava

    2.
    munizioni pl. voj. strelivo, municija:
    munizioni per fucili strelivo za puške
    munizioni da caccia lovsko strelivo
    deposito di munizioni skladišče streliva

    3. pren.
    pane di munizione vojaški prepečenec
    avere, tenere in munizione gradb. imeti, držati na zalogi (material)
  • muricciōlo m

    1. pomanjš. od ➞ muro zidec:
    è scritto su tutti i muriccioli o tem čivkajo že vrabci na strehi

    2. pog. toskansko pločnik
  • mutua f (cassa mutua)

    1. socialno, zdravstveno zavarovanje

    2. bolniška blagajna:
    essere in mutua ekst. biti na bolniškem dopustu
  • n [èn, nè] m inv.

    1. n, lettera enne

    2. lingv. (consonante) n
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. mehki, palatalni n n palatale
    mehkonebni n n velare
    deležnik na n participio in n
    mat. a na n-to potenco a all'ennesima potenza
  • nabádati (-am) | nabôsti (-bôdem)

    A) imperf., perf.

    1. infilzare; inforcare:
    nabadati ljudi na kole impalare
    nabadati, nabosti koga z očmi guardare bieco, con sguardo provocatorio

    2. pungere, fare punture

    B) nabádati se (-am se) | nabôsti se (-bôdem se) imperf., perf., refl. pungersi
  • nabíjanje (-a) n il picchiare, il battere; battitura, caricamento; martellamento:
    nabijanje s kladivom martellio
    nabijanje na kol impalatura
  • nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.

    1. battere, picchiare:
    nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare

    2. attaccare, affiggere

    3. riempire

    4. voj. caricare (l'arma):
    nabiti puško caricare il fucile

    5. battere, pestare

    6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)

    7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
    dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
    nabijati po vratih picchiare alla porta
    od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
    nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare

    8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare

    9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
    nabiti nove davke imporre nuove tasse

    10. elektr. caricare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
    ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
    pog. nabijati karte giocare a carte
    nabijati žogo giocare a calcio
    nabiti obroče incerchiare
    nabiti z erotično vsebino erotizzare
    nabiti z energijo dare una frustata di energia
  • nabòr (-ôra) m

    1. voj. leva; arruolamento, coscrizione:
    iti na nabor presentarsi alla visita di leva
    dobiti poziv na nabor essere di leva

    2. (naborek) obl. ruche franc., ripresa, sbuffo
  • nabóren (-rna -o) adj. di leva:
    naborna komisija commissione di leva
    biti na nabornem spisku essere di leva
  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • nadaljevánje (-a) n

    1. continuazione, prosecuzione, proseguimento, seguito; adm. prosieguo:
    nadaljevanje študija prosecuzione degli studi
    v nadaljevanju je govornik analiziral novi položaj nel prosieguo del discorso l'oratore si è soffermato ad analizzare la nuova situazione
    nadaljevanje zgodbe il seguito della storia

    2. (v časopisu, na televiziji) continuazione; puntata:
    nadaljevanje na 15. strani continuazione a pagina 15
    roman v nadaljevanjih romanzo a puntate
  • nadaljeváti (-újem)

    A) imperf.
    nadaljevati kaj, s čim continuare, proseguire; riprendere
    potovanje je nadaljeval drugi dan proseguì il viaggio il giorno dopo
    danes bomo nadaljevali temo prejšnjega predavanja oggi riprenderemo il tema della lezione precedente
    nadaljevati študij, tradicijo proseguire gli studi, continuare la tradizione

    B) nadaljeváti se (-újem se) imperf. refl.

    1. intr. continuare; permanere:
    sezona se nadaljuje la stagione continua
    lepo vreme se nadaljuje permane il bel tempo

    2. (biti objavljen v časopisu po delih) continuare, seguire:
    članek se nadaljuje na zadnji strani l'articolo segue sull'ultima pagina