Franja

Zadetki iskanja

  • zucchetto m

    1. pomanjš. od ➞ zucca majhna buča

    2. bot. (zucchina) bučka (Cucurbita pepo)

    3. ekst. prelatska čepica:
    ricevere lo zucchetto rosso relig. biti imenovan za kardinala
  • zúnaj

    A) adv.

    1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
    zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

    2. fuori:
    večerjati zunaj cenare fuori
    pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

    B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
    stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
    zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
    biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
    roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
    jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
    šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
    polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario
  • zuppo agg. razmočen, premočen:
    essere zuppo fradicio biti do kože premočen
  • zvést (-a -o) adj.

    1. fedele, fido; devoto:
    biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
    imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
    zvest tovariš fido compagno

    2. leale, ligio:
    zvest obljubi leale
    zvest izročilom ligio alle tradizioni

    3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
    zvesta kopija slike copia fedele del quadro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
    biti zvest samemu sebi essere coerente
    zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
    zveste oči occhi devoti
    jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
    zvesto tolmačenje aderenza (al testo)
  • zvón (-a) m

    1. campana:
    zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
    bronast zvon campana di bronzo, bronzo
    kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

    2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
    opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
    zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
    mrliški zvon campana da morto
    opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
    biti plat zvona suonare a stormo

    3. teh.
    potapljaški zvon campana penumatica
    kem. stekleni zvon campana di vetro
    gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
    pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
    slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
    obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
    muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco
  • žàl

    A) adj. inv. offensivo; ostile:
    žal beseda parola offensiva
    žal misel pensiero ostile

    B) žál adv.

    1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
    žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
    rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

    2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
    žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

    3. žal biti za, po rimpiangere:
    nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

    4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
    greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso
  • žalítev (-tve) f offesa, affronto, ingiuria, onta, spregio; žarg. sgarro; jur. vilipendio, oltraggio:
    biti deležen, požreti žalitev ricevere, patire un affronto
    maščevati prestano žalitev vendicare l'onta sofferta
    huda žalitev insulto atroce
    jur. žalitev oboroženih sil vilipendio delle forze armate
    žalitev uradne osebe oltraggio a pubblico ufficiale
  • žár (-a) m

    1. splendore, luce; calore:
    jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
    žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

    2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
    greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
    zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
    poletni žar la calura estiva

    3. gastr. griglia, gratella; ferri:
    meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

    4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
    biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

    5. vampa; incandescenza:
    žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
    segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
    zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
    slepeči žar svetlobe una luce accecante
  • žaríšče (-a) n

    1. focolaio

    2. med. focolaio:
    bolezensko žarišče, žarišče vnetja focolaio della malattia, dell'infiammazione

    3. ekst. focolaio; centro, focus:
    žarišče sporov focolaio delle controversie
    biti v žarišču dogajanja essere al centro degli avvenimenti

    4. geol.
    žarišče potresa epicentro del terremoto

    5. mat. fuoco
  • žávba (-e) f pog. (mazilo) unguento, pomata:
    pren. biti z vsemi žavbami namazan essere un furbo di tre cotte, saperne una più del diavolo
  • žéjen (-jna -o) adj.

    1. assetato, sitibondo:
    biti žejen kot žolna, kot duša v vicah avere una sete del diavolo

    2. pren. arido, bisognoso d'acqua:
    žejna polja i campi aridi

    3. pren. assetato, desideroso, bramoso:
    žejen resnice, pravice assetato di verità, di giustizia
    pren. prepeljati koga žejnega čez vodo eludere le richieste di qcn. ricorrendo a mille cavilli
  • želézo (-a) m kem. ferro (Fe):
    pridobivati železo estrarre il ferro
    kovati, valjati železo battere, laminare il ferro
    livarna železa fonderia
    zlitine železa in drugih kovin leghe di ferro e altri metalli
    predmeti iz železa ferro, ferri
    krhko, lomljivo, trdo železo ferro vetrino, duro
    mehko, kovano železo ferro dolce, battuto
    lito železo ghisa
    pren. imeti dve železi v ognju avere altra carne al fuoco
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
    staro železo ferri vecchi, ferraglia
    pren. biti za staro železo essere un ferrovecchio
    metal. surovo železo ferro crudo
    min. meteorsko železo ferro meteorico
    telursko železo ferro tellurico
    kotno železo angolare, cantonale
    grad. betonsko železo tondino per cemento armato
    okroglo železo tondino
    palično železo barre di ferro
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco
  • žêna (-e) f

    1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
    vzeti za ženo prendere in moglie
    izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
    dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia

    2. donna:
    osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
    skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
    biti blažen med ženami essere beato fra le donne
    bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
    dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
    bela žena fantasma vestito di bianco
  • ženíti (-im)

    A) imperf.

    1. sposare, ammogliare

    2. fare da mediatore, da paraninfo

    B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

    1. ammogliarsi, sposarsi:
    nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
    ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
    ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
    biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

    2. avere una relazione, amoreggiare

    3. zool. essere in fregola, in calore
  • žerjávica (-e) f

    1. brace:
    razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
    žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
    njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

    2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
    pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
    dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
    za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
    hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti
  • žídan (-a -o) adj. star. (svilen) di seta, serico:
    židana ruta fazzoletto di seta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti židan čas avere tempo a iosa
    biti židane volje essere di buonumore
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žívec (-vca) m

    1. anat. nervo:
    vzdražiti živec eccitare il nervo
    med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
    bolezni živcev malattie nervose
    ohromelost živcev paralisi nervosa
    vnetje živcev neurite
    spočiti živce riposare i nervi
    biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
    gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
    slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
    bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
    čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
    hrbtenjačni živec nervo spinale
    ravnotežni živec nervo vestibolare
    trivejni živec nervo trigemino

    2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

    3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

    4. min. (glinenec) feldspato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
    popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
    nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
    iti na živce dare sui nervi
    ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
    živce mi bo požrl sarà la mia rovina
    spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
    zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.