zucchetto m
1. pomanjš. od ➞ zucca majhna buča
2. bot. (zucchina) bučka (Cucurbita pepo)
3. ekst. prelatska čepica:
ricevere lo zucchetto rosso relig. biti imenovan za kardinala
Zadetki iskanja
- zúnaj
A) adv.
1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno
2. fuori:
večerjati zunaj cenare fuori
pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno
B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario - zuppo agg. razmočen, premočen:
essere zuppo fradicio biti do kože premočen - zvést (-a -o) adj.
1. fedele, fido; devoto:
biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
zvest tovariš fido compagno
2. leale, ligio:
zvest obljubi leale
zvest izročilom ligio alle tradizioni
3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
zvesta kopija slike copia fedele del quadro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
biti zvest samemu sebi essere coerente
zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
zveste oči occhi devoti
jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
zvesto tolmačenje aderenza (al testo) - zvón (-a) m
1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana
2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo
3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari - žába (-e) f
1. zool. rana (Rana);
žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
žabe in krastače le rane e i rospi
gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
piti kot žaba bere come una spugna
zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)
2.
človek žaba uomo rana
3. pejor. ranocchio
4. hipok. ranocchio
5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
plavati žabo nuotare a rana
teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco - žàl
A) adj. inv. offensivo; ostile:
žal beseda parola offensiva
žal misel pensiero ostile
B) žál adv.
1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa
2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura
3. žal biti za, po rimpiangere:
nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza
4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso - žalítev (-tve) f offesa, affronto, ingiuria, onta, spregio; žarg. sgarro; jur. vilipendio, oltraggio:
biti deležen, požreti žalitev ricevere, patire un affronto
maščevati prestano žalitev vendicare l'onta sofferta
huda žalitev insulto atroce
jur. žalitev oboroženih sil vilipendio delle forze armate
žalitev uradne osebe oltraggio a pubblico ufficiale - žár (-a) m
1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle
2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva
3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri
4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno
5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante - žaríšče (-a) n
1. focolaio
2. med. focolaio:
bolezensko žarišče, žarišče vnetja focolaio della malattia, dell'infiammazione
3. ekst. focolaio; centro, focus:
žarišče sporov focolaio delle controversie
biti v žarišču dogajanja essere al centro degli avvenimenti
4. geol.
žarišče potresa epicentro del terremoto
5. mat. fuoco - žávba (-e) f pog. (mazilo) unguento, pomata:
pren. biti z vsemi žavbami namazan essere un furbo di tre cotte, saperne una più del diavolo - žéjen (-jna -o) adj.
1. assetato, sitibondo:
biti žejen kot žolna, kot duša v vicah avere una sete del diavolo
2. pren. arido, bisognoso d'acqua:
žejna polja i campi aridi
3. pren. assetato, desideroso, bramoso:
žejen resnice, pravice assetato di verità, di giustizia
pren. prepeljati koga žejnega čez vodo eludere le richieste di qcn. ricorrendo a mille cavilli - želézo (-a) m kem. ferro (Fe):
pridobivati železo estrarre il ferro
kovati, valjati železo battere, laminare il ferro
livarna železa fonderia
zlitine železa in drugih kovin leghe di ferro e altri metalli
predmeti iz železa ferro, ferri
krhko, lomljivo, trdo železo ferro vetrino, duro
mehko, kovano železo ferro dolce, battuto
lito železo ghisa
pren. imeti dve železi v ognju avere altra carne al fuoco
pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
staro železo ferri vecchi, ferraglia
pren. biti za staro železo essere un ferrovecchio
metal. surovo železo ferro crudo
min. meteorsko železo ferro meteorico
telursko železo ferro tellurico
kotno železo angolare, cantonale
grad. betonsko železo tondino per cemento armato
okroglo železo tondino
palično železo barre di ferro - želódec (-dca) m
1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica
2. gastr. stomaco ripieno, farcito
3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco - žêna (-e) f
1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
vzeti za ženo prendere in moglie
izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia
2. donna:
osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
biti blažen med ženami essere beato fra le donne
bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
bela žena fantasma vestito di bianco - ženíti (-im)
A) imperf.
1. sposare, ammogliare
2. fare da mediatore, da paraninfo
B) ženíti se (-im se) imperf. refl.
1. ammogliarsi, sposarsi:
nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze
2. avere una relazione, amoreggiare
3. zool. essere in fregola, in calore - žerjávica (-e) f
1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti
2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti - žídan (-a -o) adj. star. (svilen) di seta, serico:
židana ruta fazzoletto di seta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti židan čas avere tempo a iosa
biti židane volje essere di buonumore - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta - žívec (-vca) m
1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino
2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo
3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola
4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.