státi (stojím) imperf.
1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora
2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata
3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura
4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora
5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura
6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima
7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
Zadetki iskanja
- stòl (stôla) m
1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
stol z visokim naslonjalom scranna
vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
mesarski stol banco del macellaio
električni stol sedia elettrica
sodni stol seggio del giudice
2. nareč. tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
grad. strešni stol ossatura del telaio
visok otroški stol seggiolone - strkljáti (-ám)
A) perf. rotolare:
strkljati kamen po bregu rotolare un sasso per la china
B) strkljáti se (-ám se) perf. refl. rotolare:
pren. debeli solzi sta se ji strkljali po licu due grossi lacrimoni le solcarono il volto - stvárnost (-i) f realtà, concretezza; oggettività, effettività:
stvarnost in pojmovni svet realtà e mondo concettuale
gospodarska, politična stvarnost la realtà economica, politica
predmetna, subjektivna stvarnost realtà oggettiva, soggettiva
zamisel bo kmalu postala stvarnost il progetto sta per farsi realtà
opozarjati na stvarnost nasilja v svetu rilevare la concretezza, la presenza della violenza nel mondo - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - ter konj.
I. (pri naštevanju in za vezanje zadnjega člena) e:
kupiti sladkor in moko ter olje comprare lo zucchero, la farina e l'olio
blago rdeče, modre ter zelene barve stoffa di colore rosso, celeste e verde
II. (v vezalnem priredju) e:
stoji ter gleda in čaka se ne sta lì a guardare e ad aspettare
III. (pa, pa tudi) e:
denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega non vi chiederò denaro e neppure altro - tērra
A) f
1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela
5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti
7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela
8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta
10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina
11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
B) agg. invar.
1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
2. svetlorjav (barva) - težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
izvleči iz težav trarre d'impaccio
brez težave senza difficoltà
s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
težava je v tem, da ... il brutto è che...
težava šele pride il peggio ha ancora da venire
imeti težave z zakonom avere noie con la legge
pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
imeti težave s spanjem dormire male
pren. imeti srčne težave essere innamorati - težíti (-ím) imperf.
1. intralciare, ostacolare:
mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano
2. pesare, gravare, opprimere:
teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri
3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo
4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile
5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola - tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede - tíh (-a -o)
A) adj.
1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa
2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno
3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma
4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito
5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante
6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene - tísti (-a -o)
A) adj.
1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio
2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi
3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine
4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi
B) tísti (-a -o) pron.
1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico
2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare
3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello - toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti
1. affondare, andare a fondo
2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
toniti v spanec sprofondare nel sonno
pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando - tra prep.
1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom
2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša
3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh
4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati
5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj
7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost
8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami
9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset
10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let
11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim - tramontare
A) v. intr. (pres. tramonto)
1. zaiti, zahajati (sonce)
2. pren. zahajati; končevati se:
la sua stella sta tramontando njegova priljubljenost je v zatonu, ni več v modi
B) m (le sing.) zahod, zaton - trampolo m hodulja
trampoli pl. šalj. prekle, preklaste noge
ragionamento che sta sui trampoli pren. razglabljanje, ki stoji na trhlih nogah
reggersi, stare sui trampoli pren. biti bolehen; stati na trhlih nogah, majati se (gospodarstvo) - tŕčiti (-im) perf.
1. toccare (nel brindisi); battere (i tacchi)
2. scontrarsi, urtare, cozzare:
avtomobil je trčil v tovornjak un'auto ha urtato contro un camion
vlaka sta trčila si sono scontrati due treni
3. imbattersi, incappare in; incontrare:
trčiti na znanca imbattersi in un conoscente
trčiti ob paragraf venire a collisione con la legge
pren. trčiti s kom scontrarsi - tržíšče (-a) n (trg) mercato:
izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
vreči na tržišče lanciare sul mercato
tržišče delovne sile il mercato della manodopera