Franja

Zadetki iskanja

  • odpráviti (-im) | odprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. eliminare, sopprimere, abolire, abrogare; correggere; levare:
    odpraviti suženjstvo sopprimere la schiavitù
    odpraviti predpise abrogare le norme
    odpraviti zlorabe correggere gli abusi
    odpraviti prepoved levare un divieto
    odpraviti onesnaženost disinquinare
    pren. odpravljati razlike accorciare le distanze

    2. licenziare, congedare

    3. inviare, spedire

    4. procurare l'aborto

    5. šport., publ. battere:
    gostje so odpravili domače s 3:0 gli ospiti hanno battuto la squadra di casa per 3:0
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpraviti stranko congedare il cliente
    odpravila me je samo s čajem mi servì solo un tè
    odpraviti škodljive snovi eliminare le sostanze nocive
    pošta odpraviti pošiljko spedire il plico
    žel. odpraviti vlak dare il segnale di partenza al treno

    B) odpráviti se (-im se) | odprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. andare, andarsene, recarsi:
    odpraviti se (nameniti se)
    kam andare alla volta di un luogo
  • odvèč

    A) adv. (v predikat. rabi)

    1. di più, in più; di troppo:
    deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

    2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
    skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
    če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

    B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
    odveč človek uomo di troppo
  • onorato agg.

    1. spodoben; časten; počaščen:
    sentirsi onorato per qcs. biti počaščen s čim
    l'onorata società pren. mafija; kamora

    2. časten, častitljiv

    3. (v vljudnostnih frazah)
    onorato di conoscerla drago mi je!, veselilo me je!
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • pagare v. tr. (pres. pago)

    1. plačati, plačevati; izplačati:
    pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
    pagare in natura plačati v naravi
    pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
    pagare a rate plačati v obrokih
    pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
    pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
    pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
    quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

    2. pog. ponuditi, plačati:
    pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

    3. pren. poplačati:
    pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

    4. absol. izplačati se:
    il delitto non paga zločin se ne izplača

    5. pren. (scontare) plačati:
    pagare la pena odsedeti kazen
    pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
    me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
    paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • pár (-a)

    A) m

    1. coppia:
    čeden par una bella coppia
    zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi

    2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
    par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
    žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe

    3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
    par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
    knjiž. par volov un giogo di buoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
    fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
    fiz. ionski par coppia di ioni
    fiz. par sil coppia di forze
    šport. tekmovanje parov gara a coppie
    lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
    voj. na pare preštej se! in fila per due!
    pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche

    B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
    spregovoriti par besed dire due parole
    za par ur me ne bo sarò assente qualche ora
  • pásji (-a -e) adj.

    1. canino; di cane, di cani:
    pasja zvestoba fedeltà canina
    pasja razstava mostra di cani
    pasja vprega tiro di cani
    pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
    pasje leglo cucciolata

    2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
    pasji sin figlio d'un cane

    3. pren. cane, da cani:
    pasji svet mondo cane
    pasje vreme tempaccio, tempo da cani
    pasje življenje vita da cani
    pasji mraz freddo cane
    pasja vročina canicola, caldo tremendo
    pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

    4. pren.
    pasja figa nonnulla, inezia
    (v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
    to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
    (v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
    biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
    profesor je ves pasji il professore è severissimo
    imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
    pog. pasja radost salsicciotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
    vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
    zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
    bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
    pasja znamka piastrina
    bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
    bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
    pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
    bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
    pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • pêči (pêčem)

    A) imperf.

    1. cuocere, arrostire; friggere:
    peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
    peči meso arrostire la carne
    peči na ražnju arrostire allo spiedo
    peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

    2. scottare, bruciare, abbrustolire

    3. bruciare, ardere, pizzicare:
    kopriva peče l'ortica brucia
    oči me pečejo mi bruciano gli occhi
    zgaga me peče ho bruciore di stomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
    pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

    B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

    1. arrostire, stare al sole

    2. gastr. cuocere;
    pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno
  • pēggio

    A) avv.

    1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
    andare di male in peggio stalno se slabšati
    cambiare in peggio poslabšati se
    peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

    2. slabše, manj jasno, manj razločno

    3. manj

    B) agg. invar.

    1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
    lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
    è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

    2. manj primeren, manj ugoden:
    peggio che mai slabše kot kadar koli
    peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
    fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

    C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
    le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

    Č) f invar. najslabše, najhujše:
    alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
    avere la peggio podleči, biti premagan
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • piacere2 m

    1. zadovoljstvo:
    una notizia che mi fa piacere prijetna novica
    Franco Rossi - Piacere! Franco Rossi - Me veseli! Drago mi je! (pri predstavljanju)

    2. užitek, veselje; usluga:
    i piaceri dello spirito duhovni užitki
    fare un piacere (a) storiti uslugo komu
    per piacere prosim!

    3. želja:
    vino a piacere vina po želji, po mili volji
  • píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
    komarji so pikali le zanzare pungevano
    pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
    pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
    pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
    kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • písati (píšem)

    A) imperf. ➞ napisati

    1. scrivere, stendere, redigere; vergare:
    pisati po nareku scrivere sotto dettato
    pisati hitro, nečitljivo scrivere velocemente, in modo illeggibile
    pisati nalogo, prošnjo scrivere il compito, una domanda
    pisati poročilo scrivere, stendere una relazione
    pisati zapisnik stendere, redigere un verbale

    2. (obvladati v pisavi) scrivere:
    govori in piše tri jezike sa parlare e scrivere tre lingue
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. piši me v uho, v rit (e) va', andate in malora!, vaffanculo
    pejor. pisati po toskansko toscaneggiare
    šalj. pisati akademsko incruscare
    pisati pesmi poetare
    pisati satire satireggiare
    ekon. pisati v breme computare

    B) písati se (píšem se) imperf. refl. chiamarsi (di cognome)
  • pizzicore m

    1. srbenje; srbež; ščeget:
    sento pizzicore alle mani pren. zasrbele so me roke

    2. pren. nenadna želja, poželenje, skomina; evfemistično spolni gon