Franja

Zadetki iskanja

  • izučeváti (-újem) | izučíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. insegnare, addestrare; ammaestrare:
    izučiti koga za nek poklic insegnare a qcn. un mestiere
    izučiti psa za lov ammaestrare il cane alla caccia

    2. pren. (tudi impers.) essere, servire di insegnamento:
    to ga bo izučilo (ciò) gli sarà di insegnamento

    3. imparare

    4. studiare

    B) izučeváti se (-újem se) | izučíti se (-ím se) imperf., perf. refl. imparare (un mestiere):
    izučiti se za mehanika, šiviljo imparare il mestiere di meccanico, di sarta
  • izvalíti (-ím)

    A) perf. covare

    B) izvalíti se (-ím se) perf. refl. uscire dal guscio:
    pren. to se je izvalilo v tvoji glavi questo l'hai inventato tu, questa è una tua trovata
  • izvŕstno

    A) adv. benissimo

    B) (v povedni rabi)
    izvrstno, da si prišel hai fatto benisimo a venire
    izvrstno, da si to naredil è una gran bella cosa che l'abbia fatto

    C) n šol. lodevole
  • 2 adv. pog.

    1. (vendar) sì:
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori

    2. (izraža pomislek) sì, già:
    a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo

    3. (izraža pomislek, nejevoljo):
    ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso

    4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
    ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso?
  • jámčiti (-im) perf., imperf.

    1. garantire

    2. dar garanzia, essere garanzia, assicurare:
    pravna država jamči za zaupanje njenih državljanov lo stato di diritto è garanzia della fiducia dei suoi cittadini

    3. pren. garantire, assicurare:
    slabo se bo izteklo, to ti jamčim la cosa finirà male, te lo garantisco
  • Jánezek (-zka) m dem. od Janez (zlasti pren. ) bravo ragazzo; šalj. Pierino
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • kájti konj. poiché, giacché; infatti:
    naročilo bo opravljeno v roku, kajti to je resno podjetje la commessa sarà realizzata a termine, in tempo giacché la ditta è di sicuro affidamento
  • kák (-a -o) adj. quale, che:
    kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
    iz kakega kraja si? di che paese sei?
    da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
    kaka škoda zanj! che peccato per lui!
    kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • kášelj (-šlja) m med. tosse:
    dražiti h kašlju far venire la tosse
    napad kašlja attacco di tosse; insulto di tosse
    pastile proti kašlju pasticche per la tosse
    lajajoči kašelj nodo di tosse
    oslovski kašelj tosse canina, convulsa
    suhi kašelj tosse secca
    vlažni kašelj tosse produttiva, grassa
    pren. to je zame mačji kašelj per me è un giochetto, una cosa da nulla
  • kaznováti (-újem) perf., imperf. punire; castigare; condannare; infliggere una punizione; šport. penalizzare:
    kaznovati otroka castigare il bambino
    kaznovati zločince punire i delinquenti
    kaznovati z globo, s smrtjo condannare a una multa, a morte
    to dejanje se kaznuje z zaporom do enega leta il reato si punisce con il massimo di un anno di reclusione
    šport. kaznovati zmagovalca z odbitkom ene minute penalizzare il vincitore di un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaznovati s konfinacijo confinare
    kaznovati z globo multare
    kaznovati z opominom ammonire
  • kdáj1 adv.

    1. quando:
    kdaj prideš? quando vieni?
    kdaj sem pa jaz odločal quando mai ho deciso io?
    do kdaj boš doma? fino a quando starai a casa?
    kdaj boš pripravljen? per quando sarai pronto?
    od kdaj me čakaš? da quando mi aspetti?

    2. kdaj že (izraža veliko časovno oddaljenost) chissà quando; quanto tempo fa:
    že kdaj bi moral to storiti bisognava farlo chissà quando
  • kdáj2 adv.

    1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
    pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
    kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
    zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

    2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
    v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

    3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
    take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
    lepa je kot le kdaj è bellissima
  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kdorkóli (kogarkóli) pron. (izraža poljubno osebo) chiunque, chicchessia:
    kdorkoli to trdi, laže chiunque afferma questo, mente
  • ki pron. (v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek) che; il quale; la quale:
    govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš parli di cose che non conosci
    to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl è il più bel luogo che abbia mai visto
  • klobúk (-a) m

    1. obl. cappello:
    dati klobuk na glavo mettersi il cappello
    dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
    potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
    krajci klobuka falde, tese del cappello
    tovarna klobukov cappellificio
    škatla za klobuke cappelliera
    mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
    kardinalski klobuk cappello cardinalizio
    damski klobuk cappellino
    slamnat klobuk paglietta
    klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
    šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
    klobuk s perjanico moschettiera

    2. (zgornji del gobe) cappello

    3. (klobuku podoben del česa) cappello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. klobuke dol far tanto di cappello
    gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
    pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
    pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
    pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
    agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
    zool. morski klobuk (meduza) medusa
    bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!