Franja

Zadetki iskanja

  • sotterrare v. tr. (pres. sottērro)

    1. zakopati

    2. pokopati:
    andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
    sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust
  • speranza f up, upanje, nada:
    speranza debole, vana slabo, jalovo upanje
    il colore della speranza barva upanja
    giovane di belle speranze obetajoč mladenič
    una raggio di speranza žarek upanja
    una speranza dello sport nazionale up državnega športa
    oltre ogni speranza iznad vseh pričakovanj
    avere, nutrire, riporre speranza in upati v
  • spōrco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. umazan (tudi ekst.):
    avere la coscienza sporca pren. imeti slabo vest
    avere la fedina penale sporca pren. biti že kaznovan
    avere la lingua sporca med. imeti obložen jezik

    2. pren. umazan, svinjski; prostaški, opolzek:
    denaro sporco umazan denar
    barzellette sporche opolzki dovtipi
    farla sporca pog. narediti svinjarijo
    fare una politica sporca voditi umazano politiko

    B) m (le sing.) umazanija, svinjarija
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • straziare v. tr. (pres. strazio)

    1. mučiti, trpinčiti; žalostiti:
    straziare gli orecchi pren. parati ušesa

    2. pren. pokvariti, skaziti; žarg. sfušati; odbrenkati:
    straziare una lingua tolči, pačiti jezik
    straziare una musica slabo zaigrati skladbo
  • súkati (-am)

    A) imperf.

    1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
    sukati volno torcere la lana
    sukati brke attorcigliare i baffi

    2. torcere, girare, voltare:
    sukati telo torcere il busto
    sukati raženj girare lo spiedo

    3. maneggiare; brandire:
    sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
    pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
    pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
    sukati oči v strop guardare il soffitto

    B) súkati se (-am se) imperf. refl.

    1. girare, andare qua e là:
    sukati se po sobi girare per la stanza

    2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
    zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

    3. pren. aggirarsi:
    histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

    4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
    pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
    misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
  • svetováti (-újem) imperf. consigliare, suggerire; dare, fornire consigli:
    dobro, slabo svetovati consigliare bene, male
    natakar je svetoval, naj naroči ribe il cameriere suggerì, consigliò di ordinare il pesce
    PREGOVORI:
    komur ni svetovati, temu ni pomagati chi non vuol esser consigliato, non può essere aiutato
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • tesníti (-ím)

    A) imperf.

    1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
    tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
    tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
    intr. chiudere:
    vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene

    2. stringere, restringere, rendere stretto:
    preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente

    3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
    čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
    pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore

    4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
    tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante

    B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi
  • tiraggio m (pl. -gi)

    1. vlek (gibanje plinov):
    tiraggio forzato, naturale umetni, naravni vlek
    questo camino ha il tiraggio difettoso ta peč slabo potegne

    2. navt. nadomestilo za iztovarjanje

    3. ekon. dvig (pri Mednarodnem monetarnem skladu)
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • utemeljeváti (-újem) | utemeljíti (-ím) imperf., perf. motivare, argomentare; fondare; giustificare:
    utemeljevati svoje zahteve motivare le proprie richieste
    filozofsko utemeljevati trditev argomentare filosoficamente una tesi
    nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo la bassa tiratura viene giustificata con le scarse vendite
  • vága (-e) f

    1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
    skodelica vage il piatto della bilancia

    2. pog. peso:
    živa vaga peso vivo
    dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

    3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
    pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
    pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
    nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo
  • vedere*

    A) v. tr. (pres. vedo)

    1. videti, gledati:
    vedere, vederci videti (imeti vid)
    vedere, vederci poco, male slabo videti
    non vederci per la fame biti strašno lačen
    vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
    non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
    vedere coi propri occhi videti na lastne oči
    vedere per credere neposredno se prepričati
    far vedere pokazati
    non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
    te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
    vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
    stare a vedere počakati, ne vmešavati se

    2. pregledati, prebrati, pogledati:
    vedere i conti pregledati, preveriti račune
    vedi, v. glej

    3. gledati; udeležiti se; obiskati:
    vedere una mostra obiskati razstavo

    4. obiskati, srečati; videti:
    andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
    farsi vedere dal medico dati se pregledati
    guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
    non farsi più vedere ne biti na spregled
    non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

    5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
    vedere qcn. in sogno sanjati koga
    vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

    6. opaziti, opažati

    7. pren. razumeti, doumeti:
    dare a vedere razložiti
    non dare a vedere skriti
    far vedere dokazati
    non vederci chiaro ne biti jasno

    8. pren. presoditi, presojati:
    a mio modo di vedere po mojem

    9. poskusiti, skušati:
    vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

    10.
    avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

    B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

    1. videti, gledati se

    2. pren. čutiti se, biti:
    date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

    3. pren. videti se, prepoznati se

    C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
    ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
    chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

    Č) m

    1. videnje:
    al vedere ob pogledu na, videč

    2. pogled, razgled:
    bel vedere, belvedere razgledišče

    3. videz, izgled:
    far un bel vedere lepo izgledati

    4. mnenje, sodba:
    a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)