Franja

Zadetki iskanja

  • recitare

    A) v. tr. (pres. rēcito)

    1. recitirati, deklamirati

    2. gled. igrati:
    recitare la commedia pren. hliniti, delati se kot
    recitare per le sedie pren. igrati pred prazno dvorano

    3. relig. moliti:
    recitare l'avemaria moliti zdravamarijo

    B) v. intr.

    1. gled. igrati

    2. ekst. spakovati se, govoriti prisiljeno, narejeno:
    invece di recitare parla con naturalezza nehaj se spakovati in govori naravno

    3. ekst. pravo praviti, glasiti se:
    l'articolo 1 della costituzione recita prvi člen ustave pravi
  • rešpékt (-a) m pog. (spoštovanje) rispetto:
    čutiti, imeti rešpekt pred kom avere, provare rispetto per qcn.
  • riparo m

    1. zaščita; varstvo:
    mettersi al riparo da qcs. zavarovati se pred čim

    2. bran, nasip:
    ripari pl. utrdba, branik

    3. sredstvo, ukrep:
    prendere gli opportuni ripari ukreniti vse potrebno
    non c'è riparo dalla disonestà pred nepoštenostjo ni pomoči
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • rumore m

    1. šum; zvok; hrup; trušč; ropot:
    rumore assordante, lieve oglušljiv hrup, komaj slišen šum
    fare rumore delati hrup, ropotati
    difesa dal rumore zaščita pred hrupom
    inquinamento da rumore onesnaževanje, onesnaženost s hrupom

    2. tehn. šum

    3. film
    colonna dei rumori (colonna sonora) zvočna sled

    4. med. šum:
    rumori cardiaci, bronchiali srčni, bronhialni šumi

    5. pren. govorica; čenča; glas:
    la notizia ha destato in città grande rumore novica je sprožila v mestu plaz govoric
  • salamelēcco m (pl. -chi) globok priklon:
    fare mille salamelecchi a qcn. komu se globoko priklanjati, klečeplaziti pred kom
    senza tanti salamelecchi brez ceremonij
  • sbattere

    A) v. tr. (pres. sbatto)

    1. stepsti, stepati

    2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
    sbattere la porta zaloputniti vrata
    sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
    sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

    3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
    sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
    sbattere in galera vreči v ječo
    la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
    non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
    sbattere i tacchi voj. udariti s petami

    4.
    sbattere le ali prhutati s perutmi

    5. kulin. stepsti, stepati:
    sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
    sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

    6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
    la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

    7. premestiti, premeščati:
    lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

    8. vulg. fukati, jebati

    9.
    sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

    10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
    è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

    B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

    C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati
  • semafór (-ja) m

    1. semaforo:
    ustaviti pred semaforjem fermarsi davanti al semaforo
    cestni, železniški semafor semaforo stradale, ferroviario
    zapeljati skozi rdeč semafor passare col segnale rosso

    2. šport. semaforo; segnapunti
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)

    A) imperf., perf.

    1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
    sklanjati glavo chinare il capo
    spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.

    2. lingv. declinare

    B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.

    1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
    sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso

    2. pren.
    sklanjati se nad delo lavorare
    sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
    sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
    sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
    čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno
  • skríti (skríjem) | skrívati (-am)

    A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
    skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
    skriti na varno mettere al sicuro
    skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
    skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
    skrivati resnico occultare la verità
    pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
    skrivati leta non mostrare gli anni

    B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
    skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
    vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
    sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
    ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
    skriti se v brlog intanarsi
    v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
    skrivati se pred soncem non esporsi al sole
    igre skrivati se fare, giocare a nascondino
  • sméti (smém) imperf.

    1. potere, essere permesso:
    s čim smem postreči in che cosa posso servirla
    s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
    ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

    2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
    človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
    na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
    nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più
  • sodíšče (-a) n jur. tribunale; corte, ekst. foro:
    sodišče je obsodilo, oprostilo il tribunale ha emesso una sentenza di condanna, di assoluzione; ha condannato, assolto
    vložiti tožbo na sodišču citare in tribunale
    priti na sodišče comparire in tribunale
    zagovarjati se pred sodiščem difendersi in tribunale
    pritožiti se na višje sodišče presentare ricorso a un tribunale superiore
    civilno, vojaško sodišče tribunale civile, corte marziale
    porotno sodišče Corte d'Assise
    apelacijsko (prizivno)
    sodišče Corte di Appello
    kasacijsko sodišče Corte di Cassazione
    ustavno sodišče Corte Costituzionale
    obračunsko sodišče Corte dei Conti
    naglo, vojaško sodišče corte marziale
    cerkveno sodišče tribunale ecclesiastico
    mednarodno sodišče tribunale internazionale
    sodišče za mladoletnike tribunale per minorenni
    hist. inkvizicijsko sodišče tribunale del S. Uffizio
  • soggezione f

    1. podložnost

    2. strah, zadrega; obzir:
    avere soggezione di qcn., qcs. biti v zadregi, ženirati se pred kom, čim
    mettere in soggezione spraviti v zadrego, vlivati strah
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • spazzare v. tr. (pres. spazzo)

    1. pomesti, pometati:
    spazzare davanti a casa propria pren. pog. pomesti pred svojim pragom
    spazzare via i pregiudizi pomesti s predsodki

    2. počistiti; odnesti, odnašati

    3. pog. pospraviti, pospravljati; pojesti

    4. šport
    spazzare l'area odbiti žogo (iz svoje polovice)
  • sportēllo m

    1. vrata (kupeja, avtomobila, letala)

    2. okence (v bankah, uradih); ekst. podružnica, filiala:
    sportello automatico bankomat
    la Cassa di risparmio ha aperto numerosi sportelli in tutta Italia hranilnica je odprla številne podružnice po vsej Italiji
    chiudere gli sportelli zapreti blagajniška okenca
    fare la coda davanti allo sportello čakati v vrsti pred okencem

    3. umet. krilo (triptiha)
  • sramováti se (-újem se) imperf. refl. vergognarsi; avere, provare vergogna:
    sramovati se zaradi česa vergognarsi di qcs.
    sramovati se pred kom vergognarsi di fronte a qcn.
  • sréčati (-am) | srečávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
    srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

    2. incontrare, trovare:
    te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
    pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
    končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

    B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
    državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
    srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

    2. imparare a conoscere:
    srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

    3. ekst. affrontare, fronteggiare:
    srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
    pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
    pogleda sta se srečala si guardarono
    sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi