Franja

Zadetki iskanja

  • plán (-a) m

    1. piano, progetto:
    narediti plan elaborare un piano, un progetto
    doseči, izpolniti plan realizzare il piano
    bojni plan piano di battaglia

    2. (tloris, zemljevid) pianta:
    plan mesta pianta della città

    3. film. piano; campo:
    prvi, drugi plan primo, secondo piano (tudi ekst.)
    tretji plan campo lungo
    veliki plan primissimo piano, ripresa di dettaglio
  • porcheria f

    1. umazanija, svinjarija; pren. svinjarija; svinjanje:
    fare una porcheria a qcn. komu narediti svinjarijo
    dire porcherie svinjati, kvantati

    2. pren. skrpucalo, zmašilo; ekst. svinjarija (jed, pijača)
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • potéza (-e) f

    1. tratto; igre mossa (tudi pren.):
    poteza čopiča, peresa pennellata, tratto di penna
    šah. mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    narediti prvo potezo fare la prima mossa

    2. (na obrazu) linea, lineamento, tratto:
    imeti nežne, mehke poteze avere lineamenti delicati, teneri

    3. (črta) linea

    4. (lastnost) tratto (caratteristico)

    5. (kar nakazuje) linea, capo:
    pokazati kaj v glavnih potezah presentare qcs. per sommi capi
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • predčásno adv. prematuramente, in anticipo, anzitempo:
    narediti kaj predčasno anticipare qcs.
  • predŕzen (-zna -o) adj.

    1. ardito, baldanzoso; temerario, audace, coraggioso, intrepido; osé:
    predrzne besede parole audaci
    predrzen kompliment complimento ardito
    narediti (koga) predrznega, postati predrzen imbaldanzire

    2. disinvolto, guappo, insolente, prepotente, spavaldo, strafottente, arrogante, impertinente, provocatorio; tracotante:
    predrzen izraz aria bulla, spavalda
    predrzno vedenje maniere guappe, comportamento arrogante
    bil je tako predrzen, da mi je telefoniral ha avuto la faccia tosta di telefonarmi
  • prepríčanje (-a) n convinzione, convincimento, persuasione, certezza; (versko, politično) credo, fede; (politično) colore:
    trdno prepričanje fermo convincimento
    priti do prepričanja (prepričasti se) acquisire la convinzione
    demokratično prepričanje fede democratica, credo democratico
    ničkolikokrat je menjal (politično) prepričanje ha cambiato bandiera mille volte
    izraziti prepričanje esprimere la convinzione
    kaj narediti iz prepričanja fare qcs. per convinzione
    braniti, zatajiti prepričanje difendere, rinnegare le proprie convinzioni
  • preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
    preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
    pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
    prešteti komu ure decidere di ammazzare
    koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
    kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
    biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa
  • pretēlla f kamniti kalup:
    gettare in pretelle pren. na hitro narediti
  • priklèk (-éka) m riverenza; genuflessione:
    narediti priklek fare la riverenza
  • priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
    za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
    to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
    govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
    primeren izraz un termine appropriato, calzante
    primerno plačilo uno stipendio decente
    primerno vedenje comportamento decente, decoroso
    narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
    primeren za dresuro ammaestrabile
    primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
    navt., aer. primeren za plovbo navigabile
    agr. primeren za setev seminativo
    šport. primeren za smuko sciabile
    primeren za življenje vivibile
    žarg., film. primerna postava physique du role
  • problém (-a) m

    1. problema:
    odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
    družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
    matematični problem problema matematico
    lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

    2. problema; quesito, questione:
    problem (italijanskega) juga la questione meridionale
    otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
    to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
    kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • puntino m pomanjš. od ➞ punto pikica, pičica:
    mettere i puntini sulle i pren. postaviti piko na i
    a puntino ravno prav, primerno; odlično, natanko, kot je treba:
    fare qcs. a puntino kaj narediti, kot je prav
    cibo cotto a puntino ravno prav kuhana jed
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • raddrizzare

    A) v. tr. (pres. raddrizzo)

    1. naravnati; zravnati:
    raddrizzare le gambe ai cani pren. delati, narediti kaj jalovega
    raddrizzare le ossa a qcn. koga premikastiti

    2. pren. popraviti, popravljati

    3. elektr. pretvoriti, pretvarjati:
    raddrizzare una corrente alternata pretvoriti izmenični tok

    B) ➞ raddrizzarsi v. rifl. (pres. mi raddrizzo) zravnati se
  • rávbarski (-a -o) adj. di, da brigante, brigantesco;
    narediti komu ravbarsko lojtrico tenere incrociate le mani (perché qcn. possa salire)
  • raziskáva (-e) f ricerca, studio; inchiesta; indagine; sondaggio:
    narediti raziskavo, anketo svolgere un'inchiesta
    raziskava na terenu ricerca sul campo
    tržna raziskava ricerca di mercato
    raziskava javnega mnenja sondaggio d'opinioni, demoscopia