ammutinare
A) v. tr. (pres. ammutino) redko ščuvati k uporu
B) ➞ ammutinarsi v. rifl. (pres. mi ammutino) upreti se, spuntati se:
l'equipaggio se è ammutinato posadka se je uprla
Zadetki iskanja
- anchilosarsi v. rifl. (pres. mi anchilōso) med. otrdeti v sklepih
- ancorare
A) v. tr. (pres. ancoro)
1. usidrati, zasidrati
2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli
3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar
B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)
1. usidrati se, zasidrati se
2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - andiriviēni m invar.
1. vrvež; beganje
2. pren. dolg in nejasen opis, čenčanje, okolišenje:
dimmi cosa vuoi senza tanti andirivieni povej mi, kaj hočeš, brez tolikšnega okolišanja - angustiare
A) v. tr. (pres. angustio) vznemiriti, vznemirjati; mučiti, prizadejati skrb, žalost
B) ➞ angustiarsi v. rifl. (pres. mi angustio) biti v skrbeh, žalostiti se:
angustiarsi per una sventura žalostiti se zaradi nesreče - animare
A) v. tr. (pres. animo)
1. oživiti, poživiti, razvneti:
un continuo viavai anima le strade nenehen vrvež oživlja ulice
un dolce sorriso le animò il volto blag nasmeh ji je zažarel na obrazu
2. spodbuditi, vliti pogum:
animare qcn. a un'impresa spodbuditi koga k nekemu dejanju
animare qcn. a scrivere spodbuditi koga k pisanju
animare gli scambi commerciali spodbuditi trgovinsko izmenjavo
B) ➞ animarsi v. rifl. (pres. mi animo) oživeti, razvneti se:
la discussione si animava sempre più diskusija se je vedno bolj razvnemala - animo m
1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno
2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno! - annebbiare
A) v. tr. (pres. annebbio) zamegliti, zamračiti, zatemniti (tudi pren.)
B) ➞ annebbiarsi v. rifl. (pres. mi annebbio) zatemniti se, zastreti se, pomračiti se (tudi pren.):
la vista gli si annebbiò per il dolore od žalosti se mu je zmračilo pred očmi - annerire
A) v. tr. (pres. annerisco) počrniti
B) ➞ annerirsi v. rifl. (pres. mi annerisco) počrneti - annichilare
A) v. tr. (pres. annichilo)
1. uničiti, uničevati
2. pren. pobiti, ponižati, streti:
la sventura lo annichilò nesreča ga je strla
B) ➞ annichilarsi v. rifl. (pres. mi annichilo)
1. uničiti, uničevati se
2. pren. ponižati se - annidare
A) v. tr. (pres. annido)
1. dati v gnezdo
2. pren. sprejeti, gojiti:
annidare nell'animo nobili sentimenti v srcu gojiti plemenita čustva
B) ➞ annidarsi v. rifl. (pres. mi annido)
1. gnezditi
2. ekst. skrivati se; pren. ugnezditi se - annientare
A) v. tr. (pres. anniēnto)
1. uničiti, uničevati:
annientare le forze nemiche uničiti sovražne sile
2. pren. streti, ponižati
B) ➞ annientarsi v. rifl. (pres. mi anniēnto) ponižati se - annoccare
A) v. tr. (pres. annōcco) agr. upogniti, upogibati veje
B) ➞ annoccarsi v. rifl. (pres. mi annōcco) preklati, razklati se (veja) - annodare
A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
annodare relazioni pren. navezati odnose
B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
annodarsi la cravatta zavezati si kravato
il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal - annoiare
A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati
B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi - annuvolare
A) v. tr. (pres. annuvolo)
1. prekriti z oblaki
2. pren. zamračiti, zatemniti; zastreti, zastirati:
la notizia gli annuvolò la mente novica mu je zamračila um
B) ➞ annuvolarsi v. rifl. (pres. mi annuvolo)
1. oblačiti se
2. pren. mračiti se (obraz) - anticamera f predsoba, čakalnica:
fare anticamera dolgo čakati na sprejem
non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride - anzi
A) cong.
1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!
2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem
3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché
4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je
5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje
B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto
C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal - appacificare
A) v. tr. (pres. appacifico) knjižno pomiriti, pomirjati
B) ➞ appacificarsi v. rifl. (pres. mi appacifico) pomiriti se, pobotati se