pōi
A) avv.
1. potem, zatem (časovno):
o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
prima o poi prej ali slej
a poi drugič, pozneje
in poi poslej:
d'ora in poi odslej naprej
per poi za pozneje
il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem
2. potem (prostorsko):
prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg
3. poleg tega, pa:
quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje
4. no, torej, pa, vendar:
ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?
B) m bodočnost, prihodnost:
il prima e il poi preteklost in prihodnost
il senno del poi poznejše izkušnje
Zadetki iskanja
- pokadíti (-ím)
A) perf. tr.
1. fumare:
pokaditi cigareto fumare una sigaretta
2. agr. fumigare; rel. incensare
3. pren. incensare, lusingare:
pren. pokaditi mu z lepimi besedami incensarlo con belle parole
pren. pokaditi komu (kaznovati) punire qcn.
pren. pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace, fare la pace
B) pokadíti se (-ím se) perf. refl.
1. intr. fumare
2. tr. mandar fumo:
drva so se pokadila la legna mandò fumo
impers. pren. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim è scappato a gambe levate - poskúsiti (-im) | poskúšati (-am)
A) perf., imperf.
1. provare, tentare, cercare di:
poskusiti odpreti vrata cercare di aprire la porta
poskusiti nemogoče tentare l'impossibile
2. (narediti, delati kaj, da se ugotovi ustreznost) provare:
voda ni mrzla, kar poskusi l'acqua non è fredda: prova
3. (narediti, delati, da se ugotovijo bistvene lastnosti) sperimentare:
poskusiti zdravilo na ljudeh sperimentare il farmaco sulla gente
pren. poskusiti srečo tentare la fortuna
poskusiti še ni greh tentare, provare non nuoce
marsikaj poskusiti v življenju avere alle spalle una vita travagliata
B) poskúsiti se (-im se) | poskúšati se (-am se) perf., imperf., refl. provarsi, cimentarsi in; misurarsi:
poskušati se v pisanju cimentarsi nella scrittura, nel racconto - poslúšati (-am) imperf.
1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza
2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio
3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)
4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato - possibile
A) agg. možen, mogoč:
come è possibile? kako to, da?
rendere possibile omogočiti, omogočati
B) m možno, mogoče:
nei limiti del possibile v mejah možnega
farò tutto il possibile per aiutarti storil bom vse, kar bom mogel, da ti pomagam - potŕkati (-am)
A) perf. ➞ trkati
1. bussare
2. battere, picchiare:
potrkati po rami dare una manata sulle spalle
3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
oven je potrkal l'ariete incornò
pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)
B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
potrkati se po čelu battersi la fronte
potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa - poželéti (si) (-ím (si)) perf. (refl.)
poželeti si žensko desiderare, concupire una donna
vsega ima, kar si poželi ha tutto quello che desidera - požírati (-am) | požrêti (-žrèm)
A) imperf., perf.
1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
požirati s pogledom divorare con lo sguardo
2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione
3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
požirati solze inghiottire le lacrime
požirati nasilje ingoiare soprusi
požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile
4. pren. divorare, consumare, distruggere:
dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
požirati knjige leggere avidamente
pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
požreti koga živega avercela con qcn.
požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.
B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
požirati se od jeze mangiarsi il fegato
ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - praznína (-e) f
1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
praznina slave la fatuità della gloria
2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune - precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino - préko
A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre
B) préko prep.
1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe
2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla
3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto
4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente
5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso
6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni
7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione
8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn. - premléti (-méljem) | premlévati (-am) perf., imperf.
1. macinare, rimacinare
2. pren. rimestare, rivangare:
premlevati kar naprej isto e dai a rimestare le solite cose
3. pren. ripensare, riconsiderare, rimuginare:
v mislih premlevati dogodke zadnjih dni rimuginare col pensiero gli avvenimenti degli ultimi giorni - premôči (-mórem) perf., imperf.
1. (premagati) vincere, sopraffare:
spanec ga je premogel fu vinto dal sonno
2. imperf. (imeti) avere, possedere:
s seboj je vzel vse, kar je premogel prese con se tutto ciò che aveva
ni premogel niti za kosilo non aveva nemmeno di che pagarsi il pranzo
3. essere capace di:
odgovoril je z vsem mirom, kar ga je premogel ribattè con tutta la calma di cui era capace
ne premoči niti ene angleške, nemške, ruske besede non sapere una parola di inglese, di tedesco, di russo - prerêči (-rêčem) perf. pren.
1. rinfacciare, rimproverare qcs. a qcn.; strapazzare:
vse mu je prerekel, kar mu je prišlo na misel gli gettò in faccia tutto quello che gli venne in mente
2. ingiuriare - prerés adv. pren. (v povedni rabi izraža obžalovanje) troppo vero; vero, purtroppo:
kar praviš, je preres ciò che dici purtroppo è vero - prēsto avv.
1. kmalu:
presto o tardi prej ali slej
2. hitro:
fare presto podvizati se
al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...
3. zgodaj:
alzarsi presto zgodaj vstajati
PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo - prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia - pričákati (-am) perf.
1. riuscire ad avere, ottenere, conseguire:
končno smo pričakali prevod pesnitve abbiamo finalmente la traduzione del poema
2. accogliere, far accoglienza, attendere:
pričakati gosta pred hišo accogliere l'ospite sulla soglia della casa
3. attendere (con impazienza), non vedere l'ora (che):
tako se je veselil izleta, da kar ni mogel pričakati jutra era così contento di andare in gita da non vedere l'ora che sorgesse l'alba - prima1
A) avv.
1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej
2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej
3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava
B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem
C) cong. prima di, prima che
1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel
2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal