tektónski (-a -o) adj. tettonico:
tektonski premiki spostamenti tettonici
tektonski potres terremoto tettonico
tektonska karta carta tettonica
tektonsko jezero lago tettonico
Zadetki iskanja
- telato agg. platnen:
carta telata lanen papir - tigre f
1. zool. tiger (Panthera tigris)
tigre americana jaguar (Panthera onca)
tigre di carta pren. papirnati tiger
cavalcare una tigre pren. spuščati se v nevarno podjetje
2. ekst. pren. trdosrčnež, okrutnež - tiskárniški (-a -o) adj. di, da stamperia; tipografico; del tipografo:
tiskarniški papir carta da stampa
tiskarniški znak contrassegno del tipografo - tiskóven (-vna -o) adj. di, della stampa; per la stampa; stampa:
tiskovna agencija agenzia di stampa
tiskovna konferenca conferenza stampa
tiskovni predstavnik portavoce
tiskovna forma forma tipografica
tiskovna napaka errore di stampa
tiskovna plošča lastra tipografica
tiskovna pola foglio di stampa
tiskovni material materiale di stampa
tiskovni papir carta da stampa
tiskovni valj cilindro per la stampa
tiskovni znak segno tipografico
tiskovno poročilo comunicato stampa
tiskovno središče ufficio stampa - toaléten (-tna -o) adj. di, da toilette; igienico:
toaletni prostori toilette, toletta, servizi igienici
toaletni papir carta igienica - topografico agg. (m pl. -ci) topografski:
carta topografica zemljevid - trák (-ú) m
1. fascia, striscia, nastro; inform. banda:
papirnat, svilen trak striscia di carta, di seta
samolepilni trak nastro adesivo, scotch
žalni trak nastro, bracciale di lutto
magnetofonski trak banda magnetica
2. teh. nastro:
transportni trak nastro trasportatore
tekoči trak nastro trasportatore continuo, catena; ekst. catena di montaggio
na tekočem traku, po tekočem traku a catena
3. metal. laminato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bralni trak segnalibro
šport. ciljni trak striscione d'arrivo
naprsni trak pettorale
elektr. izolirni trak nastro isolante
navt. modri trak nastro azzurro
um. napisni trak scritta
zool. plavutni trak raggio cartilagineo (della pinna)
mat. številski trak retta numerica
pošta telegrafski trak nastro del telegrafo
žel. tirni trak rotaie - tŕgati (-am)
A) imperf.
1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi
2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe
3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia
4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.
5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù
B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.
1. spezzarsi, rompersi
2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi
3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene
4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia
5. staccarsi
6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare
7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore
C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca - uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.
1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica
2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.
3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione
4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso - valore m
1. veljava, vrednost
2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet
3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost
4.
valori pl. dragocenosti; dragulji
5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir
6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven
7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote
8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti
9. glasba trajanje, vrednost
10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji
11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen
12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času
13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji - velina
A) agg. svilen:
carta velina svileni papir
B) f
1. tenki papir; pavs, pelir papir
2. kopirni papir
3. tisk odtis
4. publ. uradno sporočilo za javnost - vetrato
A) agg. steklen; zastekljen:
carta vetrata stekleni papir, raskavec
B) m poledica - villano
A) m (f -na)
1. kmet:
villano rifatto, rivestito slabš. novopečeni, jari gospod
2. ekst. pren. kmetavzar, neotesanec
B) agg. kmetavzarski, neotesan, neolikan; surov, žaljiv
PREGOVORI: carta canta, villan dorme preg. pisana beseda ostane - vincere*
A) v. tr. (pres. vinco)
1. premagati
2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo
3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno
4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se
5. pren. prepričevati
6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti
B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)
C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - višínski (-a -o) adj.
1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza
2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna - vpójen (-jna -o) adj. di assorbimento; assorbente:
vpojni papir carta assorbente - vréča (-e) f
1. sacco:
napolniti, sprazniti vrečo riempire, vuotare il sacco
papirnata, platnena, polivinilna vreča sacco di carta, di iuta, di polivinile
cementna vreča sacco di cemento
poštna vreča sacco postale
pren. pasti na tla kot vreča cadere lungo e disteso
2. (kar je vreči podobno) sacco, borsa:
anat. solzna vreča sacco lacrimale
spalna vreča sacco a pelo
zool. trebušna vreča (kenguruja) marsupio, borsa del canguro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. držati vrečo tenere il sacco
metati vse v isto vrečo (v en koš) fare d'ogni erba un fascio
kupiti mačka v vreči (v žaklju) comprare a occhi chiusi
stati vreče denarja costare un sacco di soldi
tek v vrečah corsa nei sacchi
med. kilna vreča cinto erniario
meteor. vetrovna vreča manica a vento
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - vréčica (-e) f dem. od vreča cartoccio, sacchetto; sacca:
papirnata, jutasta, plastična vrečka sacchetto di carta, di iuta, di plastica
bot. pelodna vrečica sacca pollinica
zool. račja vrečica sacculina (Sacculina carcini) - vrédnosten (-tna -o) adj. del valore; di, dei valori:
vrednostna lestvica scala dei valori
ekon. vrednostni papir carta valori, effetto, titolo
borza vrednostnih papirjev Borsa valori
pošta vrednostni paket pacco assicurato
vrednostno pismo lettera assicurata