rimanere* v. intr. (pres. rimango)
1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga
2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti
3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo
Zadetki iskanja
- ripromettere, ripromettersi* v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ riprometto) nadejati se, obetati si; čakati, pričakovati; obljubiti, obljubljati si:
quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto letos pričakujemo dobro letino
d'ora in poi mi riprometto di ubbidirlo odslej naprej obljubljam, da ga bom ubogal - risentire
A) v. tr. (pres. risēnto)
1. ponovno slišati; ponovno zvedeti
2. globoko občutiti
3. čutiti (posledice):
risentire gli effetti della congiuntura čutiti posledice konjunkture
B) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. mi risēnto)
1. knjižno zbuditi, zbujati se; zavedeti se
2. postati užaljen, užaliti se; zameriti; ujeziti se:
risentirsi con qcn. na koga se ujeziti
risentirsi per qcs. zameriti zaradi česa
C) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. ci risentiamo) ponovno se slišati:
a risentirci! nasvidenje! (po telefonu) - ritrovare
A) v. tr. (pres. ritrōvo)
1. ponovno najti
2. pren. spet pridobiti; prepoznati; iznajti, izumiti:
ritrovare la salute ponovno ozdraviti
ritrovare i tratti di qcn. in una foto prepoznati poteze nekoga na fotografiji
B) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. pl. ci ritroviamo) ponovno najti, srečati se
C) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. mi ritrōvo) znajti se - rivedere*
A) v. tr. (pres. rivēdo)
1. ponovno videti:
rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!
2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)
3. pregledati, preveriti; revidirati:
rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
rivedere i conti pregledati račune
rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
rivedere i prezzi dvigniti cene
rivedere un processo revidirati proces
B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
ci rivedremo! se bomo že še videli! - rodere*
A) v. tr. (pres. rodo)
1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer
2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale
3. šalj. (po)jesti
B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze
C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti - salutare2
A) v. tr. (pres. saluto)
1. pozdraviti, pozdravljati:
andare a salutare qcn. posloviti se od koga; obiskati koga
mandare a salutare qcn. sporočiti komu pozdrave
2. ekst. pozdraviti, pozdravljati; sprejeti:
l'oratore fu salutato da una salva di fischi govornika so sprejeli z močnim žvižganjem
3. knjižno razglasiti, izvoliti z aklamacijo:
salutare qcn. presidente koga z aklamacijo izvoliti za predsednika
B) ➞ salutarsi v. rifl. (pres. ci salutiamo) pozdraviti, pozdravljati se:
non salutarsi più pretrgati vse odnose - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - sbaciucchiare
A) v. tr. (pres. sbaciucchio) ocmokati
B) ➞ sbaciucchiarsi v. rifl. (pres. ci sbaciucchiamo) ocmokavati se - sbranare
A) v. tr. (pres. sbrano)
1. raztrgati; požreti
2. ekst. pren. parati
3. pren. smrtno sovražiti
B) ➞ sbranarsi v. rifl. (pres. ci sbraniamo)
1. napadati se; uničiti, uničevati se (tudi pren.)
2. smrtno sovražiti se - scambiare
A) v. tr. (pres. scambio)
1. menjati, zamenjati
2. izmenjati, izmenjavati:
scambiare due parole izmenjati nekaj besed
B) ➞ scambiarsi v. rifl. (pres. ci scambiamo) izmenjati, izmenjavati si - scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti - scazzottare
A) v. tr. (pres. scazzōtto) pog. pretepsti, pretepati; prebunkati
B) ➞ scazzottarsi v. rifl. (pres. ci scazzottiamo) pog. pretepati se - sédem (sêdmih) numer.
1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli
2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - sèm adv.
1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua
2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene - servire
A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)
1. služiti, delati kot; streči:
servire come autista služiti kot šofer
servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
servire Messa streči pri maši
servire in marina služiti vojsko v mornarici
servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec
2. trgov. streči, postreči:
in che cosa posso servirla? želite, prosim?
servire un cliente postreči stranko
servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
adesso ti servo io ti že pokažem!
3. postreči, servirati, prinesti na mizo
4. hlapčevati
B) v. tr.
1. služiti:
servire la patria služiti domovini
servire una donna knjižno dvoriti ženski
2. šport podati žogo, servirati
C) v. intr.
1. služiti, rabiti:
il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj
2. pog. potrebovati:
serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?
3. šport servirati
Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)
1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
servirsi di un esempio pomagati si s primerom
prego, si serva postrezite si, prosim!
2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini - sfottere
A) v. tr. (pres. sfotto)
1. pog. norčevati se iz česa, koga
2. preganjati
B) ➞ sfottersi v. rifl. (pres. ci sfottiamo) ponorčevati se (drug iz drugega) - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - slútnja (-e) f intuito, intuizione, presagio, presentimento, sensazione; sentore:
slutnja smrti presentimento della morte
topel vetrič vzbuja spomladanske slutnje il caldo venticello ci porta il sentore della primavera