zalágati (-am) | založíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. coprire
2. rifornire; approvvigionare:
zalagati s hrano approvvigionare
zalagati koga z novicami fornire a qcn. le notizie
3. coprire (le spese), pagare (al posto di qcn.)
4. finanziare (l'edizione di un libro, la registrazione di un disco)
5. star. fare uno spuntino, mangiare un boccone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zalagati svoje življenje rischiare la vita
založiti besedo za koga dire una buona parola a favore di qcn., patrocinare qcn.
igre založiti karto mettere troppe carte nel tallone
B) zalágati se (-am se) | založíti se (-ím se) imperf., perf. refl. mangiare
Zadetki iskanja
- zapečátiti (-im) perf.
1. sigillare, applicare i sigilli:
zapečatiti zavitek z voskom sigillare il pacco con la ceralacca
2. pren. suggellare:
zadnji gol je zapečatil poraz gostov l'ultima rete suggellò la sconfitta degli ospiti
3. bollare; segnare, suggellare il destino:
niso mu omogočili šolanja in s tem so ga zapečatili za vse življenje il mancato proseguimento degli studi gli segnò tutta la vita
zapečatiti usodo nekoga suggellare il destino di qcn. - zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome
2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere
3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco
4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare
B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia
C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.
1. scrivere per errore
2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo - zastáviti2 (-im) | zastávljati (-am) perf., imperf.
1. dare in pegno:
zastaviti zlatnino dare gli ori in pegno
2. impegnare; impiegare; rischiare:
zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge impegnare tutta la propria abilità per realizzare il compito
zastaviti svoje življenje za koga rischiare la propria vita per qcn. - zavozíti (-vózim) perf.
1. venire; entrare (di veicolo)
2. andare; passare (di veicolo)
3. pren. passare il tempo, spendere viaggiando
4. pog. pren. mandare in rovina, gestire rovinosamente (un'impresa); fallire; sbagliare, fare fiasco:
zavoziti študij, življenje fallire negli studi, nella vita - zaznamováti (-újem) perf., imperf.
1. segnare, contrassegnare; marcare:
zaznamovati planinske poti marcare i sentieri montani
2. (biti znamenje) segnare, rappresentare:
pren. roman zaznamuje začetek nove smeri il romanzo segna l'inizio di una nuova maniera
3. contrassegnare, contraddistinguere, caratterizzare:
politično sceno zaznamuje odsotnost jasno opredeljivih političnih blokov la scena politica è caratterizzata dall'assenza di schieramenti chiaramente identificabili
4. pren. (pustiti posledice) segnare:
vojna je usodno zaznamovala njegovo življenje la guerra segnò fatalmente la sua vita
5. registrare:
zaznamovati rast prodaje registrare un aumento del fatturato
6. knjiž. annotare, registrare:
zaznamovati stroške registrare le spese - zêmeljski (-a -o) adj. terrestre, della terra (Terra); bot., zool. terragnolo, terricolo; geol. terrigeno; pren. terreno, mondano; knjiž. tellurico:
geogr. zemeljski polmer, zemeljska površina raggio, superficie terrestre
zemeljska obla globo terrestre
zemeljski plin gas naturale
geogr. zemeljska os asse terrestre
geogr. zemeljska ožina braccio di terra, istmo
hidr. zemeljska pregrada tura in terra
zemeljski plaz frana, smottamento
rel. zemeljske dobrine beni terreni
nebeško in zemeljsko življenje vita celeste, terrena
zemeljski ostanki salma, resti mortali
pren. dokončati zemeljsko pot chiudere i propri giorni
pren. rešiti se zemeljske teže andare al Creatore
grad. zemeljska dela lavori di sterro, movimenti di terra
geol. zemeljska skorja crosta terrestre
fiz. zemeljska težnost gravità terrestre
um. zemeljske barve terre coloranti
zool. zemeljski čmrlj bombo (Bombus terrestris)
fiz. zemeljski daljnogled telescopio terrestre
geogr. zemeljski jezik punta
fiz. zemeljski magnetizem magnetismo terrestre
bot. zemeljski orešek arachide (Arachis hypogaea)
bibl. zemeljski raj paradiso terrestre
min. zemeljsko železo ferro nativo, tellurico - zingaresco
A) agg. (m pl. -chi) ciganski:
vita zingaresca pren. nemirno cigansko, potepuško življenje
B) m jezik ciganščina - zingaro, zingaro m (f -ra)
1. cigan, ciganka:
astuto come uno zingaro prebrisan kot cigan, zelo prebrisan
fare vita da zingaro pren. živeti cigansko življenje, biti stalno na poti
2. pren. slabš. umazanec, zanikrnež - zmíkati2 (-am) perf. allettare, tentare:
zmikalo ga je življenje v tujini fu tentato di vivere all'estero - zmóžnost (-i) f abilità, capacità, facoltà; possibilità; potere, potenza:
duševne, telesne zmožnosti facoltà spirituali, fisiche
spolna zmožnost potenza sessuale
voj. zastraševalna zmožnost potere deterrente
psih. zmožnost dojemanja percettività
knjiž. zmožnost presojanja estimativa
filoz. zmožnost razuma intelletto
zmožnost umevanja intelligenza
fiziol. zmožnost za življenje vitalità
ekon. plačilna zmožnost solvenza - zrèl (-éla -o) adj.
1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato
2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo
3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni
4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate
5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi - žalostíti (-ím)
A) imperf. tr. addolorare, rattristare, amareggiare, angosciare, straziare:
nekatere izkušnje človeka globoko žalostijo certe esperienze amareggiano profondamente
žalostiti (greniti)
komu življenje rendere amara la vita a qcn.
B) žalostíti se (-ím se) imperf. refl. addolorarsi, rattristarsi, amareggiarsi, crucciarsi:
žalostiti se zaradi neuspeha crucciarsi per l'insuccesso - žrtvováti (-újem)
A) imperf., perf.
1. rel. sacrificare, fare sacrifici:
žrtvovati Junoni fare un sacrificio in onore di Giunone
2. pren. sacrificare:
žrtvovati interese višjim ciljem sacrificare gli interessi a finalità superiori
žrtvovati komu pol ure sacrificare, concedere a qcn. mezz'ora del proprio tempo
pren. žrtvovati življenje domovini sacrificare la propria vita per la patria
B) žrtvováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sacrificarsi:
žrtvovati se za otroke sacrificarsi per i figli