stálen (-lna -o) adj.
1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui
2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami
3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio
Zadetki iskanja
- stato1 m
1. stanje:
verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja
2. stanje:
essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti
3. stanje, stopnja:
stato di civiltà civiliziranost, omikanost
vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva
4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti
5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato celibe, nubile neporočen, neomožen
stato libero samski
stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan
6. stanje, položaj:
stato d'assedio obsedno stanje
stato di emergenza izredno stanje
stato di guerra vojno stanje
essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt
7. (zdravstveno) stanje:
stato d'animo razpoloženje
stato di grazia relig. stanje božje milosti
essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča
8. stan, razred, sloj:
il terzo stato meščanstvo, buržoazija
il quarto stato delavstvo, proletariat
Stati generali državni stanovi
9. pravo
stato civile osebni stan; državljanstvo
ufficio dello stato civile matični urad
stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
stato di necessità sila
10. kem. stanje:
stati di aggregazione agregatna stanja
stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
stato colloidale koloidno stanje
stato critico kritično stanje
11. admin.
stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato patrimoniale premoženjsko stanje
stato attivo, passivo aktiva, pasiva
12. voj.
Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke) - stecchetto m
1. pomanjš. od ➞ stecco suha vejica
2.
a stecchetto bedno, skromno:
stare a stecchetto živeti bedno, trpeti pomanjkanje
tenere qcn. a stecchetto koga držati na kratko (s hrano, denarjem) - sténa (-e) f
1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau
2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale
3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)
4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario - stēnto m
1. muka, beda, pomanjkanje:
vivere tra gli stenti živeti v pomanjkanju, treti revščino
2. težava, muka:
a stento s težavo, mukoma
senza stento brez težave, lahko, gladko - stíska (-e) f
1. miseria, strettezza, penuria, difficoltà pl.:
živeti v stiski vivere in miseria, nelle strettezze
2. angoscia, affanno, ansia, pena, dolore:
duševna, notranja stiska angoscia
3. penuria, mancanza, scarsità; crisi; bisogno; angustia:
stanovanjska stiska crisi degli alloggi
stiska s prostori mancanza, scarsità di locali; angustia di spazio - stôpnja (-e) f
1. grado:
stopnja invalidnosti grado di invalidità
stopnja sorodstva grado di parentela
stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole
2. grado, fase; studio:
razvojna stopnja fase di sviluppo
začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione
3. mat. grado:
enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado
4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)
5. muz. grado (di una scala musicale)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
stopnja alkohola grado alcolico
tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
ekon. kovna stopnja titolo della moneta
geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
lingv. prevojna stopnja grado apofonico
med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità - stréha (-e) f
1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo
2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione
3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca - strettezza f
1. ozkost, stisnjenost
2. pren. pomanjkanje; beda, revščina:
vivere nelle strettezze živeti revno - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi - tákšenle (-šnale -šnole) adj. (tak, takšen) questo (-a), così, cosiffatto (-a), simile:
v takšnile hiši je lepo živeti è bello stare in una casa così - tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem - tìč (tíča) m
1. pog. (ptič) uccello:
tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
živeti kot tič vivere come uccel di bosco
čuden tič un bel tomo
pren. pog. nočni tič nottambulo
pog. ne tič ne miš né carne né pesce
2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi
3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
PREGOVORI:
iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari - tíček (-čka) m
1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco
2. (moški spolni ud) pisello, pisellino - tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio - tjavdán | tjavendán adv. a casaccio; tanto per fare, per dire; senza scopo:
reči kaj tjavdan dire qcs. a casaccio
živeti tjavdan vivere così, senza scopo - trascinare
A) v. tr. (pres. trascino) potegniti, povleči:
trascinare la folla pren. razvnemati množico
trascinare una gamba s težavo vleči, premikati nogo
trascinare qcn. sulla via del male pren. koga zapeljati na kriva pota
trascinare qcn. in tribunale s silo privesti koga na sodišče
trascinare la vita treti revščino, živeti bedno
B) ➞ trascinarsi v. rifl. (pres. mi trascino) plaziti se; vleči se:
la lite si trascina da anni spor se vleče že nekaj let - trēno1 m
1. železn. vlak:
treno viaggiatori, merci potniški, tovorni vlak
treno locale, ordinario, straordinario lokalni, navadni, posebni vlak
treno accelerato pospešeni vlak
treno diretto, direttissimo brzi vlak
treno rapido ekspresni vlak
treno armato, blindato, corazzato voj. oklepni vlak
treno navetta lokalni vlak
treno ospedale sanitetni vlak
cambiare treno prestopiti
prendere il treno iti z vlakom
perdere il treno zamuditi vlak
2. ekst.
treno stradale (autotreno) avto tovornjak
3. voj. tren
4. pren.
treno di vita način življenja:
avere un treno di vita modesto, lussuoso živeti skromno, razkošno
5. pren. zaporedje, vrsta:
treno di gomme avto pnevmatika
treno di ingranaggi strojn. zobniško gonilo
treno di laminazione metal. valjarniška proga
6.
treno anteriore avto prednja prema; zool. sprednji del
treno posteriore avto zadnja prema; zool. zadnji del, zadek
7. voj. lafeta