Franja

Zadetki iskanja

  • stálen (-lna -o) adj.

    1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
    stalni izdatki uscite permanenti
    vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
    stalen značaj carattere stabile
    stalna cena prezzo fisso
    stalna komisija commissione permanente
    stalni gostje ospiti assidui

    2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
    živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
    stalne pritožbe i frequenti reclami

    3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
    stalno bivališče dimora fissa, domicilio
    stalni gost habitué
    stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stalna deformacija deformazione permanente
    lov. stalna divjad selvaggina stanziale
    stalna količina quantitativo stabile
    ekon. stalna plača stipendio fisso
    stalna pesniška oblika forma poetica stabile
    pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
    žel. stalna vozovnica biglietto permanente
    voj. stalna vojska esercito stanziale
    stalni član socio effettivo
    mat. stalni člen termine costante
    gled. stalni lik maschera
    fiz. stalni magnet calamita permanente
    gost. stalni menu menù ordinario
    lingv. stalni naglas accento fisso
    lingv. stalni pridevek attributo permanente
    zool. stalni ptič uccello stazionario
    šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
    anat. stalni zob dente permanente
    stalno brenkanje strimpellio
    stalno brisanje strofinio
    stalno kroženje rigirio
    stalno premetavanje sballottio
    stalno zbadanje punzecchio
    gled. stalno gledališče teatro stabile
    stalno plačilo appannaggio
  • stato1 m

    1. stanje:
    verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

    2. stanje:
    essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
    essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
    essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

    3. stanje, stopnja:
    stato di civiltà civiliziranost, omikanost
    vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
    vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

    4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
    essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
    farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

    5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
    stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
    stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato celibe, nubile neporočen, neomožen
    stato libero samski
    stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

    6. stanje, položaj:
    stato d'assedio obsedno stanje
    stato di emergenza izredno stanje
    stato di guerra vojno stanje
    essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

    7. (zdravstveno) stanje:
    stato d'animo razpoloženje
    stato di grazia relig. stanje božje milosti
    essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
    essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
    essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
    essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
    essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

    8. stan, razred, sloj:
    il terzo stato meščanstvo, buržoazija
    il quarto stato delavstvo, proletariat
    Stati generali državni stanovi

    9. pravo
    stato civile osebni stan; državljanstvo
    ufficio dello stato civile matični urad
    stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
    stato di necessità sila

    10. kem. stanje:
    stati di aggregazione agregatna stanja
    stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
    stato colloidale koloidno stanje
    stato critico kritično stanje

    11. admin.
    stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato patrimoniale premoženjsko stanje
    stato attivo, passivo aktiva, pasiva

    12. voj.
    Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
    bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)
  • stecchetto m

    1. pomanjš. od ➞ stecco suha vejica

    2.
    a stecchetto bedno, skromno:
    stare a stecchetto živeti bedno, trpeti pomanjkanje
    tenere qcn. a stecchetto koga držati na kratko (s hrano, denarjem)
  • sténa (-e) f

    1. parete; muro:
    postaviti, sezidati steno alzare una parete
    obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
    ometati steno intonacare la parete
    pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
    čelna stena facciata
    notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
    predelna stena parete divisoria
    španska stena paravento
    stena iz desk tavolato
    stena med oknoma trumeau

    2. ekst. parete:
    stene pohištva le pareti dei mobili
    anat. trebušna stena parete addominale

    3. alp. parete:
    severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

    4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
    stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
    stena predsodkov un muro di pregiudizi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
    pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
    pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
    biti (kot) bob ob steno essere inutile
    čeb. medcelična stena membrana cellulare
    zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
    bot. stena plodnice parete dell'ovario
  • stēnto m

    1. muka, beda, pomanjkanje:
    vivere tra gli stenti živeti v pomanjkanju, treti revščino

    2. težava, muka:
    a stento s težavo, mukoma
    senza stento brez težave, lahko, gladko
  • stíska (-e) f

    1. miseria, strettezza, penuria, difficoltà pl.:
    živeti v stiski vivere in miseria, nelle strettezze

    2. angoscia, affanno, ansia, pena, dolore:
    duševna, notranja stiska angoscia

    3. penuria, mancanza, scarsità; crisi; bisogno; angustia:
    stanovanjska stiska crisi degli alloggi
    stiska s prostori mancanza, scarsità di locali; angustia di spazio
  • stôpnja (-e) f

    1. grado:
    stopnja invalidnosti grado di invalidità
    stopnja sorodstva grado di parentela
    stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole

    2. grado, fase; studio:
    razvojna stopnja fase di sviluppo
    začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
    načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione

    3. mat. grado:
    enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado

    4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)

    5. muz. grado (di una scala musicale)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
    kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
    stopnja alkohola grado alcolico
    tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
    alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
    ekon. kovna stopnja titolo della moneta
    geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
    jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
    lingv. prevojna stopnja grado apofonico
    med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
    stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • strettezza f

    1. ozkost, stisnjenost

    2. pren. pomanjkanje; beda, revščina:
    vivere nelle strettezze živeti revno
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • štíri (-ih) numer. quattro:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro
    ura je štiri sono le quattro
    igrati v štirih giocare in quattro
    korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
    brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
    štirje letni časi le quattro stagioni
    astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
    hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
    pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
    pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
    pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
    pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
    na vse štiri vetrove ai quattro venti
    rel. štiri poslednje reči i novissimi
    filoz. štirje elementi i quattro elementi
  • tákšenle (-šnale -šnole) adj. (tak, takšen) questo (-a), così, cosiffatto (-a), simile:
    v takšnile hiši je lepo živeti è bello stare in una casa così
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tìč (tíča) m

    1. pog. (ptič) uccello:
    tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
    živeti kot tič vivere come uccel di bosco
    čuden tič un bel tomo
    pren. pog. nočni tič nottambulo
    pog. ne tič ne miš né carne né pesce

    2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
    tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi

    3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
    PREGOVORI:
    iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari
  • tíček (-čka) m

    1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
    živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco

    2. (moški spolni ud) pisello, pisellino
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tjavdán | tjavendán adv. a casaccio; tanto per fare, per dire; senza scopo:
    reči kaj tjavdan dire qcs. a casaccio
    živeti tjavdan vivere così, senza scopo
  • trascinare

    A) v. tr. (pres. trascino) potegniti, povleči:
    trascinare la folla pren. razvnemati množico
    trascinare una gamba s težavo vleči, premikati nogo
    trascinare qcn. sulla via del male pren. koga zapeljati na kriva pota
    trascinare qcn. in tribunale s silo privesti koga na sodišče
    trascinare la vita treti revščino, živeti bedno

    B) ➞ trascinarsi v. rifl. (pres. mi trascino) plaziti se; vleči se:
    la lite si trascina da anni spor se vleče že nekaj let
  • trēno1 m

    1. železn. vlak:
    treno viaggiatori, merci potniški, tovorni vlak
    treno locale, ordinario, straordinario lokalni, navadni, posebni vlak
    treno accelerato pospešeni vlak
    treno diretto, direttissimo brzi vlak
    treno rapido ekspresni vlak
    treno armato, blindato, corazzato voj. oklepni vlak
    treno navetta lokalni vlak
    treno ospedale sanitetni vlak
    cambiare treno prestopiti
    prendere il treno iti z vlakom
    perdere il treno zamuditi vlak

    2. ekst.
    treno stradale (autotreno) avto tovornjak

    3. voj. tren

    4. pren.
    treno di vita način življenja:
    avere un treno di vita modesto, lussuoso živeti skromno, razkošno

    5. pren. zaporedje, vrsta:
    treno di gomme avto pnevmatika
    treno di ingranaggi strojn. zobniško gonilo
    treno di laminazione metal. valjarniška proga

    6.
    treno anteriore avto prednja prema; zool. sprednji del
    treno posteriore avto zadnja prema; zool. zadnji del, zadek

    7. voj. lafeta