sèm adv.
1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua
2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
Zadetki iskanja
- sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - sénčiti (-im)
A) imperf.
1. ombrare, ombreggiare, far ombra; adombrare:
noben sum ni senčil te podobe non un solo dubbio gettava ombra sull'immagine
2. um. ombreggiare, sfumare
3. ombreggiare, dare l'ombretto agli occhi:
kozm. senčiti oči ombreggiare gli occhi, le palpebre
B) sénčiti se (-im se) imperf. refl. stare all'ombra - senno m pamet; razum, razumnost:
il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
uomo di senno pameten, razumen mož
PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sepolto
A) agg.
1.
morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen
2. pren. zakopan, zatopljen:
essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje
3. pren. skrit
B) m (f -ta) zakopana oseba:
le sepolte vive pren. klavzurne redovnice - seppellire*
A) v. tr. (pres. seppellisco)
1. pokopati; zakopati
2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg
3. pren. pozabiti, pozabljati
B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige - serrare
A) v. tr. (pres. sērro)
1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati
2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra
3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela
4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika
B) v. intr. zapreti, zapirati se
C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se - sesáti (-ám) imperf.
1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio
2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice
3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere
4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn. - sesékati (-am) perf.
1. tagliare in pezzi, tritare; sminuzzare
2. pren. rovinare, mangiare:
molji so sesekali obleko v omari le tarme hanno mangiato il vestito appeso nell'armadio - sesípati (-am) | sesúti (-sújem)
A) imperf., perf. versare, ammucchiare
B) sesípati se (-am se) | sesúti se (-sújem se) imperf., perf. refl.
1. sbriciolarsi, frantumarsi, sgretolarsi, crollare, spaccarsi, disgregarsi; spezzarsi:
mestno obzidje se je sesulo le mura sono crollate
2. smottare; franare, cedere
3. crollare; rovinare; sgretolarsi; andare in sfacelo, cadere:
obramba se je v nekaj dneh sesula la difesa cedette nel giro di pochi giorni
sesuti se v nič distruggersi
sesuti se v prah in pepel andare completamente in rovina - sesíriti se (-im se) | sesírjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accagliarsi; rapprendersi:
majoneza se sesiri, če se ji prehitro dodaja olje la maionese impazzisce se le si aggiungle l'olio troppo velocemente
2. (strditi, strjevati se) coagularsi (sangue) - sestavína (-e) f
1. componente, costituente, ingrediente, elemento, sostanza:
izločiti odvečne sestavine eliminare le componenti superflue
organske in anorganske sestavine živih bitij le componenti organiche e inorganiche degli essere viventi
glavna sestavina elemento base
2. (sestavni del) parte integrante, elemento costitutivo - sētte agg.; m, f invar.
1. sedem:
i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
i sette sapienti sedem modrijanov
avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa
2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
il sette del mese sedmi v mesecu
le sette del pomeriggio sedem popoldne
prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)
3. šport sedmerka (vaterpolo) - sévati (-am) imperf.
1. fiz. irradiare, irraggiare; emettere radiazioni
2. (svetiti, sijati) splendere, risplendere; ekst. trasparire:
skozi okna so sevale luči dalle finestre risplendevano le luci
strah mu je seval iz oči la paura gli traspariva dagli occhi - sezione f
1. med. sekcija; rez; obdukcija
2. mat. presek, prerez; tehn. presek (slika)
sezione d'urto fiz. presek
3. pren. oddelek; sekcija; služba:
sezione maschile, femminile di un istituto šol. moški, ženski oddelek šolskega zavoda
le sezioni cittadine del partito mestne sekcije stranke
sezione omicidi oddelek za umore (pri policiji)
sezione civile, penale pravo civilni, kazenski oddelek (sodišča)
sezione contabilità di un'azienda knjigovodska služba podjetja
4.
sezione elettorale volišče
5. del (razprave, knjige):
sezione introduttiva uvodni del - sezúti (sezújem) | sezúvati (-am)
A) perf., imperf.
sezuti čevlje, nogavice togliersi le scarpe, le calze; scalzare
B) sezúti se (sezújem se) | sezúvati se (-am se) perf., imperf. refl. abs. togliersi (scarpe, calze), scalzarsi:
sezuti, sezuvati si čevlje, nogavice togliersi le scarpe, le calze; scalzarsi - sežémati (-am) | sežéti (-žmèm) imperf., perf. (strnjevati, strniti) riassumere, condensare; rendere conciso; serrare:
sežeti svoja opažanja condensare le proprie osservazioni
sežeti vrste serrare le file - sežgáti (-žgèm) | sežígati (-am)
A) perf., imperf. bruciare, ardere, incenerire; (truplo) cremare:
sežgati dračje, slamo bruciare le frasche, la paglia
hist. sežigati na grmadi bruciare sul rogo
vroče sonce sežge travo il sole eccessivo brucia l'erba
B) sežgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi:
ker ni masla, se je jed sežgala non essendoci del burro, la pietanza si è bruciata - sfilare1
A) v. tr. (pres. sfilo)
1. potegniti nit; sneti (z niti, vrvice):
sfilare l'arrosto sneti pečenko z ražnja
sfilare le perle di una collana sneti bisere z ogrlice
sfilare il rosario moliti rožni venec; pren. udrihati po kom
2. sneti, sleči, sezuti:
sfilarsi l'anello sneti prstan
sfilarsi le scarpe sezuti se
sfilarsi il vestito sleči se
3. vzeti, jemati nit (s tkanine)
B) ➞ sfilarsi v. rifl. (pres. mi sfilo)
1. sneti se z niti
2. spustiti se (zanka na nogavici)