Franja

Zadetki iskanja

  • scodēlla f

    1. skodela; torilo:
    fare le scodelle pog. naliti juho v skodele

    2. (cavità nel terreno) lijak
  • scrollare

    A) v. tr. (pres. scrōllo) stresti, stresati:
    scrollare un ramo stresati vejo
    scrollare il capo odkimavati
    scrollare le spalle skomigniti, zmigovati z rameni

    B) ➞ scrollarsi v. rifl. (pres. mi scrōllo)

    1. stresti, stresati se:
    scrollarsi di dosso qcs. otresti se česa

    2. pren. otresti se pobitosti, zbrati se, zdramiti se
  • scuōtere*

    A) v. tr. (pres. scuōto)

    1. stresti:
    il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
    scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
    scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
    scuotere le spalle skomigniti z rameni

    2. ekst. otresti, otresati se:
    scuotere il giogo otresti se jarma

    3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti

    B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)

    1. stresti se:
    scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se

    2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen
  • scusa f

    1. opravičilo:
    chiedere, domandare scusa opravičiti se
    fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
    chiedo scusa oprostite, prosim!

    2. izgovor:
    ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
  • se2 pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • secchia f

    1. vedro:
    fare come le secchie iti gor in dol

    2. vedro (vsebina):
    a secchie obilno
    piovere a secchie liti kot iz škafa

    3. pog. slabš. piflar

    4. vedro (stara prostorninska mera)
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • secondo2

    A) prep.

    1. po, v skladu s čim, v smeri:
    agire secondo coscienza delati po vesti
    vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

    2. po, v skladu, glede na:
    secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
    Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
    premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
    comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

    B) cong. kakor, kot:
    secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • segánjati (-am) | segnáti (-žénem) imperf., perf. raccogliere; spingere, cacciare (insieme):
    seganjati ovce v ogrado sospingere le pecore nello stazzo
  • segnare

    A) v. tr. (pres. segno)

    1. označiti, označevati; zaznamovati:
    segnare le carte da gioco označiti igralne karte
    segnare i cavalli zaznamovati konje
    segnare gli errori označiti napake
    segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    segnare la strada trasirati cesto

    2. ekst. zapisati; zabeležiti:
    segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit

    3. pokazati:
    segnare dito s prstom kazati (na)
    il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
    l'orologio segna le sei na uri kaže šest

    4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti

    5. oprasniti, opraskati

    6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)

    B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
    segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan
  • seguire

    A) v. tr. (pres. seguo)

    1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
    il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
    un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

    2. iti, hoditi po:
    seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
    seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
    seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

    3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
    seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
    seguire la moda slediti modi

    4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
    seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
    seguire la lezione poslušati predavanje
    seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

    B) v. intr.

    1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
    ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

    2. dogoditi, dogajati se; biti:
    segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

    3. nadaljevati se:
    segue se nadaljuje (v naslednji številki)
  • sēi

    A) agg. šest

    B) m, f šest, šestica; šesti:
    oggi è il sei danes smo šestega
    le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
    giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
    prendere un sei šol. dobiti šestico
    tiro a sei vprega s tremi pari konj
  • sejáti1 (séjem) imperf.

    1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
    sejati pšenico seminare il grano
    sejati in saditi seminare e piantare
    pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
    krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

    2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
    sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
    sejati laži diffondere menzogne

    3. vagliare, setacciare:
    sejati moko setacciare la farina
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • selítven (-a -o) adj.

    1. di trasloco:
    selitveni stroški le spese di trasloco

    2. migratorio:
    selitveni tokovi flussi migratori