Franja

Zadetki iskanja

  • picciolo

    A) agg. pren. knjižno skromen

    B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
    non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
    non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
    sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
  • píčica (-e) f dem. od pika ➞ pikica puntino:
    pičica na i punto sulla i
    pren. do pičice a puntino
    pren. niti pičice ne povedati non dire, non confidare proprio niente, tenere l'acqua in bocca
  • piēde m

    1. noga (človeška); taca
    collo del piede nart
    la pianta del piede podplat
    piede piatto med. ploska noga
    si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
    un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

    2. ekst. pren.:
    andare a piedi iti peš
    ai piedi del monte pod hribom
    a piede libero na prostosti
    battere i piedi cepetati z nogami
    da capo a piedi od glave do peta
    fatto coi piedi narejen zanič, površno
    in piedi na nogah, pokonci
    levarsi dai piedi spraviti se spod nog
    mettere, prendere piede zakoreniniti se
    puntare i piedi upreti, upirati se
    tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

    3. noga, spodnji del:
    i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
    piede del fusto spodnji del debla
    piede del fungo gobji kocen

    4. pren. stanje, pogoj, osnova:
    porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
    essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

    5. čevelj (mera)

    6. lit. stopica
  • píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

    1. intr. soffiare:
    zunaj piha fuori soffia
    pihati v ogenj soffiare sul fuoco
    pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
    pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

    2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

    3. tr. obrt.
    pihati steklo soffiare il vetro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
    zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
    z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
    voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
    pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
    po gadje pihati soffiare dalla rabbia
    pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
    pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
    pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno
  • pijáča (-e) f

    1. bevanda:
    mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
    osvežilna pijača bevanda rinfrescante
    zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
    krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
    alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
    žgana pijača alcolico, distillato
    naročiti pijačo ordinare da bere

    2. pren. alcolico

    3. il bere:
    pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
    vdajati se pijači darsi al bere
    pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa
  • pijánec (-nca) | -nka (-e) m, f alcolizzato (-a), ubriacone (-a); alcolista, etilista, pog. trincone (-a); scolabottiglie:
    kvartalni pijanec etilista saltuario
    notorični pijanec etilista inveterato
    zdravljenje pijancev terapia degli alcolizzati
    pren. držati se svojih nazorov kakor pijanec plota non deflettere dai propri principi, restare testardamente attaccato alle proprie convinzioni
  • píka (-e) f

    1. punto, macchia, macchiolina

    2. lingv. punto, puntino:
    tri pike puntini
    pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
    (v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

    3. vet. pipita (tudi ekst.):
    imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

    4. pog. (točka) punto:
    šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
    blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

    5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
    za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
    do pike proprio tutto

    6. mat. punto:
    decimalna pika punto decimale

    7. muz. punto (di valore)

    8. tekst. pallino, pois
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
    kozm. lepotna pika neo
    tisk. rastrska pika punto del retino
  • piōvere*

    A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
    piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
    non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
    piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
    tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

    B) v. intr.

    1. pren. deževati; pasti, padati:
    piovere dal cielo pren. pasti z neba

    2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
    da dove sei piovuto? odkod si se vzel?
  • pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

    1. zufolare, suonare il piffero

    2. fischiare:
    lokomotiva piska la locomotiva fischia
    šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
    bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
    da mi ne piskneš o tem e non fiatare!
  • písker (-kra) m

    1. pog. (lonec) pentola;
    rada bi se vsaj za kak dan rešila piskrov cosa non darei per liberarmi almeno per qualche giorno dalla servitù della cucina

    2. vulg. (glava) testa, zucca, boccia
  • písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
    glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
    ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno
  • pistacchio m (pl. -chi)

    1. bot. pistacija (Pistacia vera)

    2. pistacija, pistač (sadež):
    non valere un pistacchio pren. ne veljati piškavega oreha
  • píškav (-a -o) adj.

    1. tarlato

    2. (droben) minuto

    3. (slaboten) debole

    4. (gnil) guasto, marcio:
    piškavi zobje denti guasti

    5. (ničvreden) senza valore

    6. (majhen) piccolo, modesto

    7. (nepomemben) insignificante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to ni vredno piškavega oreha non vale un fico secco
    piškavo vreme brutto tempo, tempo piovoso
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • più

    A) avv.

    1. bolj, najbolj; več, največ:
    più bello di te lepši od tebe
    il più bello najlepši
    più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
    poco più malo več
    assai più precej več
    molto più di veliko več od
    tanto più tem bolj

    2. mat. plus, in

    B) agg. invar. več:
    più tempo več časa
    più motivi več razlogov

    C) m

    1. več, večji del:
    il più è fatto večji del je narejen
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

    2.
    i più pl. večina:
    i più tacciono večina molči
    nel numero dei più med pokojnimi

    3.
    per lo più ponavadi, večinoma
    al più kvečjemu
    a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
    che più? knjižno kaj naj še rečemo?
  • pizzico m (pl. -chi)

    1. uščip:
    dare un pizzico uščipniti

    2. ščepec; ekst. zrno, malo:
    non avere un pizzico di buon senso ne imeti niti zrna zdrave pameti

    3. pik; ugriz
  • planíti (-em) perf.

    1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
    planiti v sobo precipitarsi nella stanza
    planiti pokonci saltare, balzare in piedi
    solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
    tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
    ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

    2. pren.
    planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

    3. (napasti) assaltare, attaccare

    4. (ogenj) avvampare; pren.
    rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

    5. investire:
    vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

    6. gettarsi:
    planiti po plenu gettarsi sul bottino
    planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • plód (-ú) m

    1. frutto; bacca; prodotto (tudi agr. ), bot. frutto; bacca:
    gozdni, poljski plodovi frutti silvicoli, campestri
    glavičasti, koščičasti, mesnati, pečkati plodovi frutti a capsula, a nocciolo, frutti carnosi, a granello
    bot. birni plod frutto composto, sincarpio
    enosemenski, mnogosemenski plod frutto monoseminale, pluriseminale
    sedeči plod frutto non peduncolato
    suhi plod frutto secco

    2. med., vet. embrione, germe, feto

    3. pren. (rezultat, dosežek) frutto, risultato, prodotto:
    plod domišljije frutto, prodotto dell'immaginazione
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna