Franja

Zadetki iskanja

  • rivedere*

    A) v. tr. (pres. rivēdo)

    1. ponovno videti:
    rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
    chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

    2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
    rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

    3. pregledati, preveriti; revidirati:
    rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
    rivedere i conti pregledati račune
    rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
    rivedere i prezzi dvigniti cene
    rivedere un processo revidirati proces

    B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
    a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
    ci rivedremo! se bomo že še videli!
  • riversare

    A) v. tr. (pres. rivērso)

    1. ponovno zliti, zlivati

    2. razliti (na); pren. prevaliti:
    riversare la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    riversare nel lavoro le proprie energie preliti svoje sile v delo

    3. tehn. presneti, presnemati; ekst. prepisati

    B) ➞ riversarsi v. rifl. (pres. mi rivērso)

    1. izlivati se (tekočina)

    2. pren. zgrniti, zgrinjati se (množica)
  • rivestire

    A) v. tr. (pres. rivēsto)

    1. ponovno obleči, oblačiti

    2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
    rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
    rivestire la tuta obleči delovno haljo
    la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna

    3. obložiti, oblagati

    4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati

    5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
    riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
    rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj

    B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)

    1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se

    2. preobleči, preoblačiti se
  • róbiti (-im)

    A) imperf.

    1. orlare, bordare

    2. circondare

    3. šport. premere sugli spigoli degli sci

    4. raccontare:
    debele robiti spararle, sballarle grosse
    robiti jih komu fare una lavata di capo a qcn.; ribattere aspramente a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. robiti drevje tagliare, abbattere alberi
    robiti glave sovražnikom tagliare, mozzare le teste ai nemici
    robiti les fare lo spigolo al legno
    robiti pločevino orlare la lamiera

    B) róbiti se (-im se) imperf. refl. spuntare, comparire, stagliarsi
  • rodere*

    A) v. tr. (pres. rodo)

    1. gristi, glodati:
    rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
    un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer

    2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
    l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale

    3. šalj. (po)jesti

    B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
    rodersi di rabbia gristi se od jeze

    C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • rokováti (-újem)

    A) imperf. maneggiare, trattare:
    previdno rokovati s kemičnimi snovmi trattare con prudenza le sostante chimiche

    B) rokováti se (-újem se) imperf. refl. darsi, stringersi la mano
  • Rōma f geogr. Rim:
    Roma eterna večno mesto
    dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
    tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim
  • romántika (-e) f

    1. um. romanticismo:
    nova romantika neoromanticismo

    2. pejor. romanticherie

    3. semplicità, naturalezza, idillio:
    vaška romantika idillio paesano

    4. (privlačnost, skrivnostnost) attrattiva, mistero:
    romantika potepanja le attrattive, la malia del vagabondaggio
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • rompere*

    A) v. tr. (pres. rompo)

    1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
    rompere un ramo odlomiti vejo
    rompere un osso zlomiti kost
    rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
    rompersi il capo pren. beliti si glavo
    rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
    rompersi le gambe pren. nahoditi se
    rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
    rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
    rompete le righe! voj. voljno!

    2. utreti, utirati si pot:
    rompere la folla preriniti se skozi množico

    3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
    rompere l'orologio pokvariti uro
    rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

    4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
    rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
    rompere gli indugi odločiti se
    rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

    5. pren. prelomiti, prekršiti:
    rompere la tregua prekršiti premirje
    rompere un patto; prekršiti dogovor

    B) v. intr.

    1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

    2. vulg. nadlegovati; tečnariti

    3. izbruhniti, planiti:
    rompere in pianto bruhniti v jok

    4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

    C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
    PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo
  • rópati (-am) imperf.

    1. rubare, derubare, scassinare, saccheggiare, rapinare, depredare:
    ropati denar in dragocenosti rubare denaro e preziosi
    ropati karavane depredare le carovane
    ropati banke rapinare, scassinare le banche
    ropati trgovine depredare i negozi
    sovražni vojaki so ropali po mestu i soldati nemici misero a sacco la città

    2. sfruttare
  • ropotáti (-ám) imperf.

    1. strepitare, rumoreggiare, rintronare, schiamazzare; trafficare; sferragliare:
    stroji ropotajo le macchine strepitano
    mati ropota po kuhinji la madre traffica in cucina
    vlak ropota skozi predor il treno sferraglia attraverso il tunnel

    2. pejor. gridare, sbraitare:
    ropotati zoper davke sbraitare per via delle tasse
    nehaj že ropotati o tem e finisci di assordarmi le orecchie con questa storia
  • rotēlla f

    1. pomanjš. od ➞ ruota kolesce:
    le rotelle dell'orologio urna kolesca
    pattini a rotelle šport kotalke
    gli manca una rotella pren. manjka mu eno kolesce v glavi

    2.
    rotella metrica merilni trak

    3. anat. pogačica
  • rotolone m

    1. poveč. od ➞ rotolo

    2. (ruzzolone) padec:
    fare un rotolone per le scale skotaliti se po stopnicah
  • rovesciare

    A) v. tr. (pres. rovēscio)

    1. razliti, razlivati:
    rovesciare insulti su qcn. pren. koga obmetavati z žalivkami
    rovesciare la colpa su qcn. pren. valiti krivdo na koga

    2. prevrniti, prevračati:
    rovesciare il sacco pren. povedati vse
    rovesciare la situazione pren. na glavo obrniti položaj

    3. vreči (na tla):
    rovesciare un governo pren. vreči vlado

    4. voj. potolči, prebiti:
    rovesciare le difese nemiche prebiti sovražnikovo obrambo

    B) ➞ rovesciarsi v. rifl. (pres. mi rovēscio)

    1. pasti, padati; zvrniti, zvračati se

    2. zlivati se; strmoglavo pasti, padati; zgrmeti

    3. pren. zgrniti, zgrinjati se:
    la folla si rovesciò sulla piazza množica se je zgrnila na trg
  • rovinare

    A) v. intr. (pres. rovino)

    1. podreti, podirati se; rušiti se

    2. zgrmeti:
    le acque della cascata rovinano a valle slap hrumi v dolino

    B) v. tr.

    1. podreti, podirati; zrušiti

    2. uničiti, uničevati; ugonobiti, ugonabljati, razdejati (tudi pren.):
    la guerra ha rovinato l'economia vojna je razdejala gospodarstvo
    rovinarsi la salute uničiti si zdravje
    PREGOVORI: le acque chete rovinano i ponti preg. tiha voda bregove dere
  • róža (-e) f

    1. bot. fiore:
    roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
    planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
    jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
    šopek rož mazzolino di fiori
    vaza z rožami un vaso di fiori
    papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
    lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
    taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

    2. (vrtnica) rosa:
    rože bodejo le rose pungono

    3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

    4. jur., hist. diritto di pascolo

    5. lov. cresta (del gallo cedrone)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
    na licih so ji razcvetele rože arrossì
    roža rož la più bella
    bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
    ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
    nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
    roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
    etn. roža mogota rosa mirabile, magica
    suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
    šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
    triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
    navt. magnetna roža rosa della bussola
    meteor. vetrovna roža rosa dei venti