Franja

disorganizzare

A) v. tr. (pres. disorganizzo) dezorganizirati

B) ➞ disorganizzarsi v. rifl. (pres. mi disorganizzo) dezorganizirati se; razpasti, razpadati

disorientare

A) v. tr. (pres. disoriēnto)

1. dezorientirati

2. pren. zmesti, zbegati

B) ➞ disorientarsi v. rifl. (pres. mi disoriēnto)

1. dezorientirati se, zgubiti orientacijo

2. pren. zbegati se, zmesti se

disormeggiare

A) v. tr. (pres. disormeggio) navt. odvezati ladjo, privez ladje

B) v. intr. navt. odvezati se, zgubiti privez

dispērdere^*

A) v. tr. (pres. dispērdo)

1. razpršiti, razkropiti, raztresti; razgnati, razganjati:
la polizia ha disperso i dimostranti policija je razgnala demonstrante

2. (sperperare) zapraviti, zapravljati; razsipati:
disperdere un patrimonio zapraviti premoženje
disperdere le proprie energie razsipati energijo

3. kem., fiz. dispergirati

B) ➞ dispērdersi v. rifl. (pres. mi dispērdo)

1. razpršiti se, porazgubiti se

2. zgubljati se, zapravljati sile:
si disperde in studi disordinati zapravlja svoje sile v neorganiziranem študiju

3. kem. dispergirati se

displuviale agg. geogr. ki se nanaša na razvodnico

disporre^*

A) v. tr. (pres. dispongo)

1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

B) v. intr.

1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja

3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj

disprezzare

A) v. tr. (pres. disprēzzo)

1. zaničevati, prezirati; omalovaževati, ne ceniti

2. ne se zmeniti za kaj; mrziti

B) ➞ disprezzarsi v. rifl. (pres. mi disprēzzo) zaničevati, prezirati se

disputare

A) v. intr. (pres. disputo)

1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
disputare di politica razpravljati o politiki

2. potegovati se; konkurirati:
disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje

B) v. tr.

1. razpravljati o čem

2. spodbiti, spodbijati

3. šport tekmovati (teči, igrati):
disputare una gara tekmovati
disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji

C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
disputarsi il posto potegovati se za mesto
disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)

dissanguare

A) v. tr. (pres. dissanguo)

1. pustiti, puščati kri

2. pren. izčrpati, izžeti:
l'eccessivo fiscalismo dissangua l'economia nazionale pretirano obdavčenje izžema državno gospodarstvo

B) ➞ dissanguarsi v. rifl. (pres. mi dissanguo)

1. izkrvaveti

2. pren. ugonobiti, ugonabljati se; uničiti, uničevati se:
si dissangua per il figlio vse bi dal za sina

disseccare

A) v. tr. (pres. dissecco) izsušiti, presušiti (tudi pren.)

B) ➞ disseccarsi v. rifl. (pres. mi dissecco)

1. izsušiti, presušiti se

2. pren. presahniti, presihati:
la sua vena poetica si è disseccata njegova pesniška žilica je usahnila

dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo

dissenziēnte

A) agg. ki se ne strinja, ki je drugačnega mnenja; oporečniški

B) m, f oporečnik

disserrare

A) v. tr. (pres. dissērro) knjižno odpreti, odpirati; razkleniti

B) ➞ disserrarsi v. rifl. (pres. mi dissērro) knjižno odpreti, odpirati se; razkleniti se

dissetare

A) v. tr. (pres. disseto)

1. odžejati

2. pren. (appagare) zadovoljiti, zadovoljevati; utešiti

B) ➞ dissetarsi v. rifl. (pres. mi disseto)

1. odžejati se

2. pren. potešiti se

dissociare

A) v. tr. (pres. dissōcio)

1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

2. kem. razstaviti, razstavljati

B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi

dissociato m (f -ta)

1. psihol. disociirana oseba, osebnost

2. pren. neuravnovešenec, nedoslednež

3. polit. kdor zavrača oborožen boj (a sprejema ekstremistično ideologijo); terorist, ki se je distanciral od terorizma

dissōlvere^*

A) v. tr. (pres. dissōlvo)

1. raztopiti, raztapljati

2. razdružiti, razdruževati; razkrojiti, razkrajati

3. razkaditi, razpršiti, razgnati:
dissolvere la nebbia razpršiti meglo
dissolvere i dubbi razkaditi dvome

B) ➞ dissōlversi v. rifl. (pres. mi dissōlvo)

1. raztopiti se

2. razdružiti, razdruževati se

3. razkrojiti se; razkaditi se, razpršiti se, razbliniti se (tudi pren.)

dissomigliare v. intr. (pres. dissomiglio) razlikovati se, biti drugačen

dissonare v. intr. (pres. dissuōno)

1. glasba disonirati

2. pren. zveneti neubrano; ne se skladati, ne se ujemati; ne odgovarjati (čemu); ne soglašati

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja