Franja

Zadetki iskanja

  • vága (-e) f

    1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
    skodelica vage il piatto della bilancia

    2. pog. peso:
    živa vaga peso vivo
    dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

    3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
    pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
    pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
    nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo
  • vagire v. intr. (pres. vagisco) vekati:
    vagire nella culla pren. biti na začetkih (umetnost, civilizacija)
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vájen (-a -o) adj. abituato, abituale; avvezzo; rotto:
    biti vajen česa essere abituato a qcs.
    vajen naporov rotto, avvezzo alla fatica
    narediti kaj z vajenim gibom fare qcs. con gesto abituale
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • várčen (-čna -o) adj. economo, economico, risparmiatore, parsimonioso, parco, frugale:
    varčna gospodinja una massaia economa
    biti varčen pri hrani, obleki lesinare nel cibo, nel vestiario
    to je varčen avtomobil è una macchina (veramente) economica
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • vážen (-žna -o) adj.

    1. importante; rilevante; principale:
    važna novica notizia importante
    važen podatek dato importante, rilevante

    2. žarg. (bahav, postavljaški) borioso, vanitoso, vanaglorioso:
    šalj. biti važen kot marela stare sul grave, fare il grande e il grosso, darsi arie d'importanza

    3. star. (resen, tehten) serio, grave:
    z važnim glasom con voce, con aria grave
  • vážno adv.

    1. con gravità, con sussiego

    2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
    važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • véder (-dra -o) adj.

    1. sereno:
    vedro vreme tempo sereno

    2. gioviale, gaio, allegro, placido, sereno:
    biti vedrega značaja essere di temperamento gioviale
  • veduta f

    1. knjižno videnje:
    testimone di veduta očividec
    conoscere qcn. di veduta koga poznati na videz

    2. pogled; razgled

    3. umet. veduta

    4. pren. knjižno sposobnost razumevanja

    5.
    vedute pl. pren. pogledi:
    avere vedute ampie, larghe, essere di ampie, larghe vedute biti človek širokih pogledov
    avere vedute grette, ristrette; essere di vedute ristrette biti človek ozkih, konzervativnih pogledov
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri
  • vékomaj adv.

    1. sempre, per sempre:
    rel. biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen essere dannato per sempre

    2. pren.
    od vekomaj da sempre

    3. eternamente, ininterrottamente, perpetuamente:
    tam je vekomaj pomlad là è una perpetua primavera
  • veljáven (-vna -o) adj.

    1. valido, valevole, vigente:
    veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

    2. corrente:
    veljavna valuta moneta corrente

    3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
    absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

    4. autorevole, stimato, influente; illustre:
    biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
    francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo
  • veloce agg.

    1. hiter; uren; nagel:
    il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
    essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter

    2. avv. hitro:
    gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo

    3. glasba urno, hitro
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
  • vena f

    1. anat. žila, vena:
    vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
    non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
    non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
    si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela

    2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)

    3. pren. sled, pridih

    4. geol. žila; rudišče:
    vena d'acqua vodna žila
    vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
    trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik

    5. pren. žila, žilica, dar:
    la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila

    6. pren. razpoloženje:
    essere in vena di biti razpoložen za

    7.
    sulla vena sladkast (vino)