movēnte m nagib, pobuda, povod:
il movente del delitto nagib za zločin
Zadetki iskanja
- movimento m
1. gib, gibanje, premikanje; obtok, promet:
movimento muscolare mišično gibanje
movimento (di) terra gradb. zemeljska dela
movimento della popolazione gibanje prebivalstva
movimento del capitale ekon. gibanje, obtok kapitala
movimenti di truppe voj. premiki enot
2. promet
3. glasba stavek
4. pren. gibanje, smer:
movimento letterario književno gibanje
movimento studentesco študentsko gibanje
movimento di liberazione della donna gibanje za emancipacijo žensk - možítev (-tve) f matrimonio:
(godna) za možitev (ragazza) da marito - mravljínec (-nca) m
1. (mravlja) formica
2. pl. mravljinci formicolio; ekst. brivido:
mravljinci so mu (za)gomazeli, lezli po telesu provava un formicolio per tutto il corpo
mravljinci so me spreleteli rabbrividii - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - mréti (mrèm) imperf. knjiž.
1. (umirati) morire
2. pren. (izgubljati se) perdersi (di suoni e sim.)
3. pren. (slabeti, hirati) deperire, languire
4. mreti za (zelo hrepeneti po) anelare, agognare; struggersi del desiderio di - mréža (-e) f
1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera
2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera
3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi
4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria
5. tekst., mat. rete
6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza - mréženje (-a) n
1. graticolatura; retinatura
2. obrt. ricamo a punto rete:
igla za mreženje ago per punto a rete - mréžica (-e) f dem. od mreža reticella, retina:
mrežica za lase retina per capelli
bot. ozkolistna mrežica limonio (Limonium angustifolium) - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - mulino m
1. mlin:
mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
mulino a vento mlin na veter
mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin
2. geol.
mulino glaciale ledeniški mlin
3. ekst. neutruden intelektualni delavec
PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode - munícija (-e) f voj. (strelivo) munizione; munizioni; munizionamento:
manevrska municija munizione da esercitazione
municija za strojnice munizione per mitragliatrici
topovska municija munizione per cannoni
lovska municija munizioni da caccia - munizione f
1. hist. voj. utrdba; (macchina guerresca) vojaška priprava
2.
munizioni pl. voj. strelivo, municija:
munizioni per fucili strelivo za puške
munizioni da caccia lovsko strelivo
deposito di munizioni skladišče streliva
3. pren.
pane di munizione vojaški prepečenec
avere, tenere in munizione gradb. imeti, držati na zalogi (material) - mutuo1 agg. vzajemen, medsebojen:
società di mutuo soccorso društvo za vzajemno pomoč - mutuo2 m pravo (dolgoročno) posojilo:
mutuo ipotecario hipotečno posojilo
chiedere un mutuo prositi za posojilo
fare un mutuo per la casa najeti posojilo za hišo - múza (-e) f
1. mitol. musa:
prositi muze za navdih invocare le muse
2. pren. musa, ispirazione poetica
3. (ženska kot vir pesniškega navdiha) musa - muzéj (-a) m museo:
Narodni muzej Museo Nazionale
arheološki, etnografski, prirodoslovni, tehniški muzej museo archeologico, etnografico, museo di scienze naturali, tecnico
muzej voščenih lutk museo delle cere
pren. biti za muzej essere un pezzo da museo - múzika (-e) f
1. (glasba) musica:
lahka, zabavna muzika musica leggera
resna muzika musica classica
operna, plesna muzika musica operistica, da ballo
2. pog. (godba) musica, banda; fanfara
3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno
4. ekst. (lajna) musica:
dosti imam te muzike basta con questa musica
pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
PREGOVORI:
za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa - nabírati (-am) | nabráti (-bêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere; raggranellare:
nabirati češnje, gobe raccogliere le ciliege, i funghi
nabirati zelišča erborare
nabirati podpise raccogliere firme
nabirati prostovoljne prispevke fare colletta
nabirati smolo resinare
2. (pridobiti, pridobivati koga za kaj) reclutare; trovare; ingaggiare:
nabirati prostovoljce za kako akcijo reclutare volontari per qualche attività
nabirati naročnike trovare nuovi abbonati
3. (delati gube) pieghettare, drappeggiare
4. (spraviti, spravljati drobne predmete na vrvico, žico) infilare:
nabirati koralde infilare un vezzo di corallo
B) nabírati se (-am se) | nabráti se (-bêrem se) imperf., perf. refl. raccogliersi, accumularsi
C) nabírati si (-am si) | nabrati si (-bêrem si) imperf. refl. (pridobivati si) acquistare, acquisire (conoscenza, esperienza); procacciarsi - načŕt (-a) m
1. piano, progetto:
delati, narediti načrt approntare, completare un progetto
ekon. dolgoročni, kratkoročni načrt piano economico a lungo, a breve termine
finančni načrt piano finanziario
letni, tedenski načrt piano annuale, settimanale
preseči proizvodni načrt za pet odstotkov superare il piano di produzione del cinque per cento
2. (kar se namerava narediti, uresničiti) pl. načrti piani, progetti;
imeti velike načrte avere grandi progetti
kovati nove načrte za prihodnost fare nuovi piani per il futuro
3. (osnutek) abbozzo, bozza:
predložiti načrt v razpravo discutere la bozza
načrt zakona, zakonski načrt bozza di legge
4. (grafični prikaz) progetto, disegno, pianta:
načrt narisa, tlorisa prospetto, pianta
načrt v merilu 1:200 disegno su scala 1:200
načrt mesta pianta della città
imeti načrte za, imeti v načrtu avere un piano per
prekrižati načrte komu sventare i piani di qcn.
glavni načrt piano generale
idejni načrt progetto di massima
situacijski načrt planimetria
geod. katastrski načrt pianta catastale
šol. učni načrt programma scolastico
urb. urbanistični načrt piano urbanistico
zazidalni načrt piano regolatore