lésti (lézem) imperf.
1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero
2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna
3. scorrere, colare (sudore, lacrime)
4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi
5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre
6. cascare
7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo
8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti
9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
Zadetki iskanja
- lēsto agg.
1. uren, gibčen:
essere lesto di mano pren. imeti dolge prste
2. (spicciativo) hiter; nagel, osoren:
alla lesta na hitro
3. toskansko pripravljen, nared - léstvica (-e) f
1. dem. od lestev scaletta; scala
2. (znaki na merilni napravi) scala;
lestvica na termometru scala del termometro
3. (razvrstitev) scala:
davčna lestvica scala delle imposte
plačilna lestvica scala dei salari, degli stipendi
vrednostna lestvica scala di valori
4. fiz. scala:
temperaturna lestvica scala della temperatura
Kelvinova, Celzijeva, Fahrenheitova, Reumurjeva lestvica scala Kelvin (assoluta), Celsius (centigrada), Fahrenheit, Reumur (ottantigrada)
5. geol.
potresna lestvica scala sismica, dei terremoti
Mercallijeva, Richterjeva lestvica scala Mercalli, Richter
6. meteor.
lestvica vetrov, Beaufortova lestvica scala del vento, scala Beaufort
7. min.
trdotna lestvica scala di durezza
Mohsova lestvica scala Mohs
8. šport. graduatoria (tudi ekst.); alp.
težavnostna lestvica scala delle difficoltà
jakostna lestvica gruppo di merito
9. muz. scala musicale:
celotonska, diatonična lestvica scala esatonica, diatonica (naturale)
durova, molova, kromatična lestvica scala maggiore, minore, cromatica - létati (-am) imperf.
1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare
2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni
3. pog. (tekati) correre, rincorrere
4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa - letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - léto1 (-a) n
1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno
2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi
3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico
4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta
6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - lētta f branje:
dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti - lettura f
1. branje:
dare lettura a un documento na hitro preleteti dokument
libro di lettura šol. berilo, čitanka
sala di lettura čitalnica
2. ekst. tolmačenje, interpretacija
3. berilo, delo
4. predavanje:
lettura dantesca predavanje o Danteju
5. pravo
in prima lettura v prvem branju (zakonskega predloga) - lēva2 f
1. voj. nabor:
essere di leva biti na nabornem spisku, služiti vojsko
2. voj. naborniki, letnik - léva1 (-e) f
1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro
2.
na levi, na levo a sinistra
po levi sulla sinistra
v levi nella sinistra
v levo a sinistra
z levo con la sinistra
držati se leve tenere la sinistra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie - ležáti (-ím) imperf.
1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale
2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati
3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con
4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale
5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte
6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme - lì avv.
1. tam; tja:
ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)
2. (podkrepitev) tam:
lì muoviti! ti tam, zgani se!
3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
essere lì lì per pripravljati se na kaj
essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš
4.
di lì, da lì odtod
giù di lì približno, okoli
5.
per lì ondod
lì per lì sprva:
lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel - libero
A) agg. svoboden, prost:
uomo libero svoboden človek
essere libero di fare lahko delati
libero da pregiudizi brez predsodkov
ingresso libero prost vstop
tempo libero prosti čas
mondo libero polit. svobodni svet
libero arbitrio relig. svobodna volja
a piede libero pravo na prostosti
linguaggio libero opolzko govorjenje
libero professionista človek v svobodnem poklicu
libero docente naslovni docent
a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano
B) m šport liber - líce (-a) n
1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto
2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato
3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto
4. (pročelje) facciata
5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità
6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.
7. lov. guanciale (sul calcio del fucile) - licitácija (-e) f
1. (dražba) asta, incanto:
dati na licitacijo mettere all'incanto
kupiti, prodati na licitaciji comprare, vendere all'asta
2. (razpis za oddajo dobave, dela) asta:
objaviti licitacijo bandire un'asta
javna licitacija asta pubblica
3. igre licitazione, dichiarazione - licitazione f
1. licitacija, dražba:
mettere in licitazione dati na dražbo
2. igre licitacija (pri bridgeu) - lím (-a) m pog. (lepilo) colla;
iti komu na lim lasciarsi ingannare, abbindolare da qcn.
nareč. bot. tičji lim (evropsko ohmelje) loranto (Loranthus europaeus) - límanica (-e) f
1. lov. vergello da pania, pania, paniaccio
2. pren. pania, inganno, trappola;
dobiti, ujeti koga na limanice ingannare qcn.
iti, sesti (komu) na limanice lasciarsi ingannare da qcn., cadere nella trappola di qcn. - linea f
1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta
2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja
3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje
4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla
5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost
6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka
7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti
8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom
9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke
10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja
11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta
12. koleno:
linea maschile moško koleno
13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu - lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce