Franja

Zadetki iskanja

  • tŕnje (-a) n pruneto, prunaio, spineto; spine, roveto:
    venec iz trnja corona di spine
    njene besede so bile trnje aveva la lingua avvelenata
    biti ves na trnju stare sulle spine
    (življenjska) pot, posuta s trnjem cammino spinoso, vita dura
  • trōttola f

    1. igre vrtavka:
    frullare, girare come una trottola pren. ne biti nikoli pri miru, sukati se kot vrtavka
    la testa mi gira come una trottola v glavi se mi vrti

    2. šport pirueta (pri kotalkanju)
  • tu

    A) pron.

    1. ti:
    tu ed io potremo andare d'accordo midva se bova dobro razumela

    2. (na začetku stavka podkrepi trditev)
    tu, tu devi farlo prav ti moraš to storiti

    3. (v brezosebni rabi)
    tu non pensi a certe cose finché non ti capitano na nekatere stvari ne mislimo, dokler se nam ne pripetijo

    B) m
    dare del tu a koga tikati
    essere, stare, trovarsi a tu per tu con qcn. biti s kom na štiri oči
    parlare a tu per tu con qcn. govoriti neposredno s kom
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tújec (-jca) | -jka (-e) m, f straniero (-a); forestiero (-a), estraneo (-a) (tudi pren.):
    biti tujec v lastni družini essere un estraneo nella propria famiglia
    pren. edini tujec v Jeruzalemu l'unico a non sapere l'ultima novità
    urad za tujce ufficio stranieri
    Univerza za tujce v Perugii Università per Stranieri di Perugia
    sovraštvo do tujcev xenofobia
    lingv. tujka forestierismo
  • tuo

    A) agg.

    1. tvoj

    2. tvoj, svoj:
    adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

    B) pron. (v absolutni rabi):
    eccoti il tuo na, tu imaš svoje
    i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
    l'ultima tua tvoje zadnje pismo
    accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
    ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
    è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
    stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
  • turno m

    1. izmena, turnus:
    turno di giorno, di notte dnevna, nočna izmena
    turno di lavoro delovna izmena
    essere di turno pog. biti na vrsti
    fare a turno menjavati se (pri čem)

    2. voj. izmena:
    turno di guardia stražarska izmena

    3. šport krog, kolo:
    turno eliminatorio izločilni krog
  • túrški (-a -o) adj. geogr. turco; (nanašajoč se na staro Turčijo) ottomano:
    turški sultan sultano turco
    turški imperij impero turco, ottomano
    turški vpadi scorrerie turche
    pog. biti zbit kot turška fana essere stanco morto
    turška kava caffè turco
    turška kopel, turško kopališče bagno turco
    turška sablja scimitarra
    turška vera religione musulmana, islam
    turški divan sultana, divano alla turca
    turški polmesec mezzaluna turca
    turški prevajalec turcimanno
    turško stranišče gabinetto alla turca
    zool. turška grlica tortora dal collare orientale (Streptopelia decaocto)
    bot. turška leska nocciolo di Costantinopoli (Corylus colurna)
    bot. turška lilija martagone, giglio gentile, giglio selvatico (Lilium martagon)
    bot. turška leča vescicaria (Colutea arborescens)
    bot. navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciifolia)
    lingv. turški jeziki lingue turche
    anat. turško sedlo sella turcica
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • ubriaco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. pijan:
    essere ubriaco duro, marcio biti do mrtvega pijan
    sei ubriaco? ali si pijan? ali si normalen?

    2. pren. pijan:
    essere ubriaco d'amore, di odio biti pijan od ljubezni, od sovraštva

    3. ekst. pren. omotičen, omamljen:
    essere ubriaco di stanchezza biti na smrt utrujen

    4.
    maiale ubriaco kulin. svinjska bržola v vinu (toskanska specialiteta)

    B) m (f -ca; m pl. -chi) pijanec, pijanka, pijana oseba
  • ubrísan (-a -o) adj. pog. pren. tocco, strambo, matto, mattoide:
    režati se kot ubrisan ridere come un matto
    biti malo ubrisan essere un pò tocco
  • udár (-a) m

    1. colpo, rovescio:
    biti pod udarom usode subire i rovesci della mala sorte

    2. urto, colpo:
    zračni udar ob eksploziji urto d'aria all'esplosione
    udar mraza, vročine ondata di freddo, di caldo

    3.
    državni, vojaški udar colpo di stato, golpe
    priti pod udar zakona essere colpito dalla legge
    biti na udaru kritike essere oggetto di critica
    elektr. električni udar scossa di corrente
    med. toplotni udar (vročinska kap) colpo di calore
    mont. hribinski udar cedimento di roccia
    šah. taktični udar mossa tattica
  • udárjen (-a -o) adj.

    1. colpito; menomato; contuso:
    nogo ima udarjeno in odrgnjeno ha contusioni ed escoriazioni alla gamba

    2. pren. tocco, strambo

    3. pren. biti udarjen na essere avido di, andare matto per:
    biti udarjen na denar essere avido di denaro
    biti udarjen na ženske andare matto per le donne, essere un donnaiolo inveterato
  • udiēnza f

    1. poslušanje:
    dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
    trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
    presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil

    2. avdienca, sprejem:
    udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
    chiedere un'udienza prositi za avdienco
    ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom

    3. pravo sodna obravnava:
    udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
    udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
    udienza pubblica javna obravnava

    4. gledalci, publika, občinstvo:
    udienza televisiva televizijski gledalci
  • udito m sluh:
    disturbi dell'udito slušne motnje
    esser duro d'udito biti naglušen
  • ugánka (-e) f

    1. indovinello; cruciverba; rebus:
    razrešiti, rešiti uganko risolvere l'indovinello

    2. pren. enigma, interrogativo:
    večna uganka življenja l'eterno interrogativo della vita
    biti za koga velika uganka essere un grande enigma per qcn.
    pren. govoriti v ugankah parlare per rebus
  • uglašèn (-êna -o) adj.

    1. muz. accordato; armonioso

    2. pren. concorde; intonato; sintonizzato, in sintonia:
    dobro uglašena ekipa un'equipe perfettamente intonata
    biti uglašen na temo kultura essere in sintonia con la tematica culturale
  • uguale

    A) agg.

    1. enak:
    essere uguale di, per biti enak po čem
    tre più tre è uguale a sei mat. tri in tri je šest

    2. raven, gladek

    3. pren. enakomeren; istovrsten, homogen; umerjen

    B) avv. enako

    C) m, f
    uguali pl. enaki
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • ujét (-a -o) adj.

    1. preso; catturato

    2. pren. bloccato

    3. pren. prigioniero:
    biti ujet v predsodke essere prigioniero di pregiudizi