Franja

Zadetki iskanja

  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lastnorôčno adv. di propria mano, di proprio pugno, manu propria (m. p.); pog. da me, da te ecc.; da solo, senza aiuto alcuno:
    lastnoročno bom odnesel pismo na pošto porterò da me la lettera alla posta
  • lástovičji (-a -e) adj. di rondine, delle rondini:
    teh. spoj na lastovičji rep incastro a coda di rondine
  • lastrico m (pl. -chi)

    1. cestni tlak

    2. ekst. cesta:
    gettare sul lastrico pren. vreči na cesto, pahniti v bedo

    3. gradb.
    lastrico solare ravna streha
  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • laurea f šol.

    1. diploma:
    prendere la laurea in lettere diplomirati na filozofski fakulteti
    esame di laurea diplomski izpit
    tesi di laurea diplomska naloga

    2. doktorat, doktorska čast:
    laurea honoris causa častni doktorat
  • lavasecco m, f invar.

    1. kemična čistilnica

    2. stroj za kemično čiščenje:
    lavasecco a gettone stroj za čiščenje na žeton
  • lavorare

    A) v. tr. (pres. lavoro)

    1. delati:
    lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
    lavorare a un libro pisati knjigo
    lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
    lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
    lavorare di mano krasti
    lavorare di schiena garati
    lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
    lavorare di cervello umsko delati
    lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
    lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

    2. delati, obratovati

    3. delati, poslovati

    4. delovati skrivoma:
    lavorare sott'acqua pren. rovariti
    lavorare di soppiatto delati skrivaj

    B) v. tr.

    1. obdelovati:
    lavorare i metalli obdelovati kovine
    lavorare la terra obdelovati zemljo
    lavorarsi qcn. koga obdelovati

    2. delati; izdelati:
    lavorare un vestito delati obleko

    3. šport obdelati nasprotnika (boks)
  • lavoro m

    1. delo; opravilo, opravek:
    lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
    lavoro a domicilio delo na domu
    lavoro nero delo na črno
    infortunio sul lavoro nesreča pri delu

    2.
    lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
    i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine

    3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
    lavoro a cottimo akordno delo
    andare al lavoro iti na delo

    4. (opera) delo:
    lavori pubblici javna dela
    un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo

    5. ekst. delavci, delavstvo:
    conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci

    6. zapletena zadeva; prevara
  • láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
    debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
    na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
    pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
    dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
    pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
    detektor laži lie detector, macchina della verità
    praviti laži dire, raccontare balle, imposture
    laž iz usmiljenja una bugia pietosa
    PREGOVORI:
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
  • le členek (piše se z vezajem)

    1. (za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka) il quale ultimo, quest'ultimo:
    nekateri rodovi so se razvili v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve altri popoli divennero pastori. Questi ultimi non conoscevano insediamenti stabili

    2. (za poudarjanje kazalnega zaimka, prislova sploh) che:
    imel je samo mater, le-ta pa je bila priletna viva era rimasta soltanto la madre che però era piuttosto avanti negli anni
    šel je na morje, od le-tam pa v hribe prima andò al mare e di lì in montagna
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore
  • léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
    led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
    roke mrzle kot led mani di ghiaccio
    pren. prebiti led rompere il ghiaccio
    drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
    umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
    iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
    pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
    (imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
    gastr. led (glazura) glassa
    šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
    šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
    šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
    teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
    PREGOVORI:
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • lēggere* v. tr. (pres. lēggo)

    1. brati:
    leggere ad alta voce brati na glas
    un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
    si legge che pravijo, pripovedujejo, da...

    2. brati, doumeti, uganiti:
    leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga)
  • legna f drva:
    spaccare la legna sekati drva
    far legna drvariti (v gozdu)
    mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
    portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
    tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • léstev (-tve) f

    1. scala:
    lestev na kline scala a pioli
    dvokraka lestev scala doppia, a libretto
    gasilska lestev scala volante, scala dei pompieri, scala all'italiana
    mornarska lestev biscaglina
    požarna lestev scala di sicurezza
    prenosna lestev scala portatile
    raztezna lestev scala allungabile
    vrvna lestev scala di corda
    pren. držati komu lestev tenere il sacco a qcn.
    vzpenjati se po družbeni lestvi essere un arrampicatore sociale

    2. (pri kmečkem vozu) rastrelliera, fiancata