Franja

Zadetki iskanja

  • miníster (-tra) m ministro:
    obrambni minister ministro della difesa
    minister za kulturo in prosveto ministro della (pubblica) istruzione
    pooblaščeni minister ministro plenipotenziario
    minister za pravosodje ministro di Grazia e Giustizia; nekdaj guardasigilli
    minister brez listnice ministro senza portafoglio
  • ministro m

    1. minister:
    consiglio dei ministri ministrski svet
    ministro degli Esteri zunanji minister, minister za zunanje zadeve
    ministro plenipotenziario pooblaščeni minister
    ministro residente rezident
    primo ministro premier, predsednik vlade

    2. relig. duhovnik; pastor

    3. relig. redovni predstojnik:
    ministro provinciale provincial, redovni predstojnik v provinci

    4. pren. zagovornik, razširjevalec
  • minístrstvo (-a) n ministero, dicastero:
    pravosodno ministrstvo ministero di Grazia e Giustizia
    ministrstvo za notranje zadeve ministero degli (Affari) Interni
    ministrstvo za zunanje zadeve ministero degli (Affari) Esteri; (nemško) Cancelleria
  • minorēnne

    A) m, f mladoletnik, mladoletnica:
    tribunale dei minorenni sodišče za mladoletnike

    B) agg. mladoletniški
  • mír (-ú) m

    1. pace:
    vojna in mir guerra e pace
    Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

    2. (dogovor o končanju vojne) pace:
    kršiti mir violare la pace
    podpisati mir firmare un trattato di pace
    skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
    separatni, posebni mir pace separata
    hist. vestfalski mir pace di Westfalia

    3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
    vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
    ne imeti miru non aver requie

    4. (stanje notranje ubranosti) pace:
    izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
    rel. naj počiva v miru riposi in pace

    5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
    daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
    daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
    misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
    pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
    biti pri miru non muoversi
    pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
    hist. božji mir pace di Dio
    zaradi ljubega miru per amor di pace
    golob miru la colomba della pace
    mir besedi! zitto! basta!
    pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
    PREGOVORI:
    če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
  • mira f

    1. cilj:
    prendere di mira qcn. meriti na koga, ciljati; pren. spraviti se na koga
    sbagliare la mira zgrešiti cilj

    2. pren. cilj:
    avere mire ambiziose zastaviti si ambiciozne cilje
    aver di mira imeti za cilj
    la sua unica mira è il successo njegov edini cilj je uspeh

    3. voj. merek
  • mirare

    A) v. tr. (pres. miro) knjižno ogledovati

    B) v. intr.

    1. meriti

    2. pren. težiti (k), potegovati se (za):
    mirare a un posto direttivo potegovati se za vodilno mesto

    C) ➞ mirarsi v. rifl. (pres. mi miro) gledati se
  • missione f

    1. relig. misijonarstvo, oznanjanje krščanstva (zlasti med drugoverci)

    2. ekst. relig. misijon

    3. odposlanstvo, misija:
    indennità di missione pisarn. dodatek za ločeno življenje
    missione diplomatica diplomatska misija

    4. voj. naloga

    5. ekst. poslanstvo:
    considerare la professione medica come una missione gledati na zdravniški poklic kot na poslanstvo
  • misura f

    1. mera, merjenje:
    prendere le misure meriti
    prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
    abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
    che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

    2. mera (instrument za merjenje):
    pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

    3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
    vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

    4. mera, umerjenost, preudarnost:
    agire con misura delovati s pravo mero
    non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
    oltre misura, fuor di misura neumerjeno
    passare la misura pretiravati

    5. pren. mera, ukrep:
    mezze misure polovični ukrepi
    misure di sicurezza varnostni ukrepi
    prendere, adottare misure ukrepati

    6.
    nella misura in cui če, v kolikor:
    nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
    a misura di po, po meri, primeren:
    progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

    7. lit. mera

    8. glasba (battuta) takt
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
    pren. mišja luknja topaia
    mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
    lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
    pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
    bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
    zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
    mišji strup topicida
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • mladolétnik (-a) | -ica (-e) m, f minorenne, minore:
    jur. sodišče za mladoletnike tribunale dei minorenni
  • mlín (-a) m

    1. mulino:
    mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
    pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
    parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
    valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
    plavajoči mlin mulino natante, galleggiante

    2. macina, mola; molazza:
    grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
    kavni mlin macinacaffè
    agr. mlin za kosti tritaossa

    3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
    pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    PREGOVORI:
    mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua
  • mlínček (-čka) m

    1. dem. od mlin piccolo mulino

    2. gosp. macinino:
    kavni mlinček macinacaffè
    mlinček za poper macinapepe, pepaiola
    rel. molilni mlinček mulino, cilindro da preghiera

    3. zool. stomaco trituratore, ventriglio
  • mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
    mlinski delavec molazzatore
    mlinski kamen macina
    mlinska industrija industria molitoria
    mlinski jez bottaccio, gora
    mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
    bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo
  • mōbile

    A) agg.

    1. premičen, gibljiv:
    bene mobile ekon. premičnina
    caratteri mobili tisk premične črke
    feste mobili relig. premični prazniki
    guardia mobile voj. hist. deželna bramba
    scala mobile ekon. premična lestvica
    squadra mobile leteči odred (policije)

    2. pren. nestalen, spremenljiv, vrtljiv

    B) m

    1. premičnina

    2. kos pohištva:
    mobile bar omarica za pijače
    mobili in noce orehovo pohištvo
    bel mobile! čuden patron, posebnež
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • môčno | močnó adv.

    1. forte, fortemente; fittamente:
    srce mu močno bije il cuore gli batte forte
    močno udrihati picchiare forte
    močno dežuje piove fortemente, a dirotto

    2. pren. molto, oltremodo:
    močno vesel allegrissimo
    močno nagnjen spiovente
    močno oslabel stremato
    močno otekel stragonfio
    močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
    trg. močno znižan stracciato (prezzo)
    močno potegniti strattonare
    močno prizadeti scioccare
    močno se utruditi straccarsi
    močno snežiti nevischiare
    močno stisniti attanagliare
    močno stresti squassare
    močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
    močno (za)želeti smaniare
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme