miníster (-tra) m ministro:
obrambni minister ministro della difesa
minister za kulturo in prosveto ministro della (pubblica) istruzione
pooblaščeni minister ministro plenipotenziario
minister za pravosodje ministro di Grazia e Giustizia; nekdaj guardasigilli
minister brez listnice ministro senza portafoglio
Zadetki iskanja
- ministro m
1. minister:
consiglio dei ministri ministrski svet
ministro degli Esteri zunanji minister, minister za zunanje zadeve
ministro plenipotenziario pooblaščeni minister
ministro residente rezident
primo ministro premier, predsednik vlade
2. relig. duhovnik; pastor
3. relig. redovni predstojnik:
ministro provinciale provincial, redovni predstojnik v provinci
4. pren. zagovornik, razširjevalec - minístrstvo (-a) n ministero, dicastero:
pravosodno ministrstvo ministero di Grazia e Giustizia
ministrstvo za notranje zadeve ministero degli (Affari) Interni
ministrstvo za zunanje zadeve ministero degli (Affari) Esteri; (nemško) Cancelleria - minorēnne
A) m, f mladoletnik, mladoletnica:
tribunale dei minorenni sodišče za mladoletnike
B) agg. mladoletniški - mír (-ú) m
1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia
3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie
4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace
5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra - mira f
1. cilj:
prendere di mira qcn. meriti na koga, ciljati; pren. spraviti se na koga
sbagliare la mira zgrešiti cilj
2. pren. cilj:
avere mire ambiziose zastaviti si ambiciozne cilje
aver di mira imeti za cilj
la sua unica mira è il successo njegov edini cilj je uspeh
3. voj. merek - mirare
A) v. tr. (pres. miro) knjižno ogledovati
B) v. intr.
1. meriti
2. pren. težiti (k), potegovati se (za):
mirare a un posto direttivo potegovati se za vodilno mesto
C) ➞ mirarsi v. rifl. (pres. mi miro) gledati se - missione f
1. relig. misijonarstvo, oznanjanje krščanstva (zlasti med drugoverci)
2. ekst. relig. misijon
3. odposlanstvo, misija:
indennità di missione pisarn. dodatek za ločeno življenje
missione diplomatica diplomatska misija
4. voj. naloga
5. ekst. poslanstvo:
considerare la professione medica come una missione gledati na zdravniški poklic kot na poslanstvo - misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi - míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
pren. mišja luknja topaia
mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
mišji strup topicida - míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino) - mladolétnik (-a) | -ica (-e) m, f minorenne, minore:
jur. sodišče za mladoletnike tribunale dei minorenni - mlín (-a) m
1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante
2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa
3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua - mlínček (-čka) m
1. dem. od mlin piccolo mulino
2. gosp. macinino:
kavni mlinček macinacaffè
mlinček za poper macinapepe, pepaiola
rel. molilni mlinček mulino, cilindro da preghiera
3. zool. stomaco trituratore, ventriglio - mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
mlinski delavec molazzatore
mlinski kamen macina
mlinska industrija industria molitoria
mlinski jez bottaccio, gora
mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo - mōbile
A) agg.
1. premičen, gibljiv:
bene mobile ekon. premičnina
caratteri mobili tisk premične črke
feste mobili relig. premični prazniki
guardia mobile voj. hist. deželna bramba
scala mobile ekon. premična lestvica
squadra mobile leteči odred (policije)
2. pren. nestalen, spremenljiv, vrtljiv
B) m
1. premičnina
2. kos pohištva:
mobile bar omarica za pijače
mobili in noce orehovo pohištvo
bel mobile! čuden patron, posebnež - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora - môčno | močnó adv.
1. forte, fortemente; fittamente:
srce mu močno bije il cuore gli batte forte
močno udrihati picchiare forte
močno dežuje piove fortemente, a dirotto
2. pren. molto, oltremodo:
močno vesel allegrissimo
močno nagnjen spiovente
močno oslabel stremato
močno otekel stragonfio
močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
trg. močno znižan stracciato (prezzo)
močno potegniti strattonare
močno prizadeti scioccare
močno se utruditi straccarsi
močno snežiti nevischiare
močno stisniti attanagliare
močno stresti squassare
močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
močno (za)želeti smaniare - mōdo m
1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že
2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko
3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak
4. jezik naklon, modus
5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način
6. pravo breme