Franja

Zadetki iskanja

  • break tujka angl.

    A) m

    1. prekinitev, odmor, premor, pavza:
    facciamo un break e prendiamoci un caffè naredimo pavzo in popijmo kavo

    2. šport prednost; velika prednost (košarka); prednost dveh gemov (tenis)

    B) inter. šport break (v boksu)
  • breccia1 f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
    battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
    rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
    morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
    fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis
  • brég (-a) m

    1. riva; sponda, proda:
    desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
    morski breg riva del mare, litorale
    stopiti na breg raggiungere la riva
    reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

    2. (strmina) china, salita:
    položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
    hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
    hiša v bregu una casa sul versante
    hoditi, voziti v breg andare in salita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
    pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • brēve

    A) agg.

    1. kratek, kratkotrajen:
    brevi vacanze kratke počitnice
    tra breve v kratkem, kmalu

    2. ekst. jedrnat, zgoščen, strnjen:
    breve esposizione di fatti zgoščen prikaz dogodkov
    essere brevi pren. biti kratek, jedrnat
    in breve strnjeno
    a farla, a dirla breve na kratko povedano

    3. kratek (prostorsko):
    un viottolo breve kratka steza

    4. knjižno majhen, ozek

    5. jezik kratek (samoglasnik)

    B) m

    1. relig. breve

    2. hist. (knežje, vladarjevo) pismo

    3. relig. škapulir

    4. ekst. amulet, talisman

    C) f

    1. glasba celinka

    2. kratka novica (v časopisu)
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • briciola f

    1. mrvica, drobtinica

    2. ekst. pren. drobtina:
    del patrimonio ha ricevuto solo le briciole podedoval je samo drobtinice
    andare in briciole zdrobiti se
    ridurre in briciole uničiti, zmrviti, zdrobiti
  • brígati se (-am se)

    A) imperf. refl. pog.

    1. (skrbeti za kaj) pensare, provvedere, badare a:
    brigati se za otroke badare ai bambini

    2. (zanimati se za kaj) curarsi, interessarsi di; importare:
    ne brigati se za politiko non interessarsi di politica
    zame se briga kakor za lanski sneg di me gliene importa un fico secco
    brigati se zase vulg. farsi i cavoli propri

    B) brígati (-am) imperf.

    1. (tikati se česa) riguardare:
    vtikati se v stvari, ki nas ne brigajo ficcare il naso in cose che non ci riguardano

    2. importare:
    briga me, briga jih che m'importa, che gli importa
  • briglia f (pl. -glie)

    1. brzda, uzda, vajet (tudi pren.):
    a briglia sciolta pren. nebrzdano
    a tutta briglia pren. v diru, zelo hitro
    dar la briglia sul collo pren. spustiti vajeti
    tenere in briglia pren. brzdati
    tirare la briglia pren. zategniti uzde, vajeti

    2. hudourniška pregrada
  • bŕk (-a) m

    1. baffo:
    dolgi brki mustacchi
    sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
    briti, nositi brke radersi, portare i baffi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
    smejati se v brk ridere sotto i baffi
    v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
    v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola

    2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)

    3. bot.
    mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena)
  • brōdo m

    1. juha:
    brodo di pesce ribja juha
    brodo di pollo kokošja juha
    brodo di dadi juha iz kocke
    brodo lungo redka juha
    brodo ristretto krepka juha
    brodo di verdura zelenjavna juha
    pastina in brodo juha s testeninami

    2. pren.
    lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
    andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
    tutto fa brodo vse prav pride

    3. biol.
    brodo di coltura umetno gojišče, kultura
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
  • brontolare

    A) v. intr. (pres. brontolo)

    1. godrnjati:
    quando è in casa non fa che brontolare ko je doma, samo godrnja

    2. grmeti, bobneti

    B) v. tr. momljati, mrmrati
  • brossura f tisk brošura:
    libro in brossura broširana knjiga
  • brúhati (-am) | brúhniti (-em) imperf. perf.

    1. vomitare; rigettare (tudi ekst.):
    bruhati ogenj vomitare fuoco

    2. eruttare (vulcano)

    3. (s silo udariti, udarjati na dan) erompere (tudi pren.)

    4. pren.
    bruhniti v jok, v smeh prorompere in pianto, in risate; scoppiare a piangere, a ridere
  • bruno

    A) agg.

    1. črnkast, temen:
    camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

    2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
    terra bruna črna zemlja
    occhi bruni temne, črne oči

    3. rjav, sivorjav:
    razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

    B) m

    1. temna, črna barva

    2. ekst. mrak, tema

    3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
    le brune e le bionde črnolaske in blondinke

    4. črnina, žalna obleka:
    mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
    parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom
  • brutalizzare v. tr. (pres. brutalizzo)

    1. surovo, brutalno ravnati:
    brutalizzare uomini e animali surovo ravnati z ljudmi in živalmi

    2. ekst. posiliti
  • brutta f pog. osnutek, koncept:
    stendere in brutta napisati koncept
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • buca f

    1. luknja, odprtina, jama:
    una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
    buca del carbone podpeček
    buca del suggeritore gled. šepetalnica
    buca delle lettere poštni nabiralnik

    2. biljardna luknja

    3. kotanja

    4. beznica, brlog, luknja

    5. dolg, primanjkljaj:
    andare in buca pren. zabresti v težave
  • bucato2 m

    1. žehta, pranje:
    fare il bucato imeti žehto
    bucato di colore pranje pisanega perila
    lenzuola di bucato snežno bele rjuhe
    fare il bucato in famiglia pren. doma prati umazano perilo

    2. oprano perilo:
    scrivere il bucato napisati seznam perila za pranje
  • buccia f (pl. -ce)

    1. lupina, luščina, olupek:
    la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
    la buccia della noce orehova luščina

    2. skorja:
    la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
    rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

    3. (človeška) koža:
    avere la buccia dura imeti trdo kožo
    lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

    4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)