break tujka angl.
A) m
1. prekinitev, odmor, premor, pavza:
facciamo un break e prendiamoci un caffè naredimo pavzo in popijmo kavo
2. šport prednost; velika prednost (košarka); prednost dveh gemov (tenis)
B) inter. šport break (v boksu)
Zadetki iskanja
- breccia1 f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis - brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - brēve
A) agg.
1. kratek, kratkotrajen:
brevi vacanze kratke počitnice
tra breve v kratkem, kmalu
2. ekst. jedrnat, zgoščen, strnjen:
breve esposizione di fatti zgoščen prikaz dogodkov
essere brevi pren. biti kratek, jedrnat
in breve strnjeno
a farla, a dirla breve na kratko povedano
3. kratek (prostorsko):
un viottolo breve kratka steza
4. knjižno majhen, ozek
5. jezik kratek (samoglasnik)
B) m
1. relig. breve
2. hist. (knežje, vladarjevo) pismo
3. relig. škapulir
4. ekst. amulet, talisman
C) f
1. glasba celinka
2. kratka novica (v časopisu) - brez prep.
1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno
3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio
4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti
5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia - briciola f
1. mrvica, drobtinica
2. ekst. pren. drobtina:
del patrimonio ha ricevuto solo le briciole podedoval je samo drobtinice
andare in briciole zdrobiti se
ridurre in briciole uničiti, zmrviti, zdrobiti - brígati se (-am se)
A) imperf. refl. pog.
1. (skrbeti za kaj) pensare, provvedere, badare a:
brigati se za otroke badare ai bambini
2. (zanimati se za kaj) curarsi, interessarsi di; importare:
ne brigati se za politiko non interessarsi di politica
zame se briga kakor za lanski sneg di me gliene importa un fico secco
brigati se zase vulg. farsi i cavoli propri
B) brígati (-am) imperf.
1. (tikati se česa) riguardare:
vtikati se v stvari, ki nas ne brigajo ficcare il naso in cose che non ci riguardano
2. importare:
briga me, briga jih che m'importa, che gli importa - briglia f (pl. -glie)
1. brzda, uzda, vajet (tudi pren.):
a briglia sciolta pren. nebrzdano
a tutta briglia pren. v diru, zelo hitro
dar la briglia sul collo pren. spustiti vajeti
tenere in briglia pren. brzdati
tirare la briglia pren. zategniti uzde, vajeti
2. hudourniška pregrada - bŕk (-a) m
1. baffo:
dolgi brki mustacchi
sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
briti, nositi brke radersi, portare i baffi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
smejati se v brk ridere sotto i baffi
v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola
2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)
3. bot.
mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena) - brōdo m
1. juha:
brodo di pesce ribja juha
brodo di pollo kokošja juha
brodo di dadi juha iz kocke
brodo lungo redka juha
brodo ristretto krepka juha
brodo di verdura zelenjavna juha
pastina in brodo juha s testeninami
2. pren.
lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
tutto fa brodo vse prav pride
3. biol.
brodo di coltura umetno gojišče, kultura
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha - brontolare
A) v. intr. (pres. brontolo)
1. godrnjati:
quando è in casa non fa che brontolare ko je doma, samo godrnja
2. grmeti, bobneti
B) v. tr. momljati, mrmrati - brossura f tisk brošura:
libro in brossura broširana knjiga - brúhati (-am) | brúhniti (-em) imperf. perf.
1. vomitare; rigettare (tudi ekst.):
bruhati ogenj vomitare fuoco
2. eruttare (vulcano)
3. (s silo udariti, udarjati na dan) erompere (tudi pren.)
4. pren.
bruhniti v jok, v smeh prorompere in pianto, in risate; scoppiare a piangere, a ridere - bruno
A) agg.
1. črnkast, temen:
camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki
2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
terra bruna črna zemlja
occhi bruni temne, črne oči
3. rjav, sivorjav:
razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)
B) m
1. temna, črna barva
2. ekst. mrak, tema
3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
le brune e le bionde črnolaske in blondinke
4. črnina, žalna obleka:
mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom - brutalizzare v. tr. (pres. brutalizzo)
1. surovo, brutalno ravnati:
brutalizzare uomini e animali surovo ravnati z ljudmi in živalmi
2. ekst. posiliti - brutta f pog. osnutek, koncept:
stendere in brutta napisati koncept - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - buca f
1. luknja, odprtina, jama:
una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
buca del carbone podpeček
buca del suggeritore gled. šepetalnica
buca delle lettere poštni nabiralnik
2. biljardna luknja
3. kotanja
4. beznica, brlog, luknja
5. dolg, primanjkljaj:
andare in buca pren. zabresti v težave - bucato2 m
1. žehta, pranje:
fare il bucato imeti žehto
bucato di colore pranje pisanega perila
lenzuola di bucato snežno bele rjuhe
fare il bucato in famiglia pren. doma prati umazano perilo
2. oprano perilo:
scrivere il bucato napisati seznam perila za pranje - buccia f (pl. -ce)
1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina
2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake
3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo
4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)