Franja

Zadetki iskanja

  • nekatéri (-a -o) adj.; pron. qualche, taluno; alcuni (-e), taluni (-e), certi (-e); chi:
    nekateri vozniki vozijo prehitro certi conducenti guidano a velocità troppo grande
    nekateri so bili drugačnega mnenja alcuni erano di parere diverso
    vsi so bili srečni, nekateri bolj, nekateri manj tutti furono felici, chi più, chi meno
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • obŕtec (-tca) m anat. trocantere:
    mali, veliki obrtec piccolo, grande trocantere
  • obvéti (-véjem) | obvévati (-am) perf., imperf.

    1. soffiare contro, investire (con una folata):
    ko sta stopila na ulico, ju je obvel oster veter usciti sulla strada furono investiti da un vento violento

    2. pren. (prevzeti, prevzemati) sentire, provare:
    srce mu je obvevalo veselje, obvevala žalost nel cuore sentiva una gran gioia, un grande dolore
  • odgovóren (-rna -o) adj.

    1. responsabile:
    starši so odgovorni za otrokov razvoj i genitori sono responsabili dello sviluppo del bambino
    odgovorni urednik direttore responsabile

    2. ekst. responsabile, avveduto, assennato; scrupoloso

    3. di reponsabilità:
    opravljati odgovorno delo fare un lavoro di grande responsabilità
    zavzemati odgovorne položaje coprire cariche di responsabilità

    4. (pooblaščen) competente:
    obrniti se na odgovorne forume rivolgersi agli organi competenti
  • ôkence (-a) n

    1. dem. od okno finestrella, finestrino; spia; navt. oblò; gost. (med kuhinjo in jedilnico) passavivande

    2. sportello:
    bančno, poštno okence sportello della banca, della posta

    3. quadratino

    4. anat.
    okroglo okence grande foro rotondo
  • omonto m anat.
    grande omonto pečica
    piccolo omonto mala pečica
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • opinione f

    1. mnenje, sodba; domneva:
    essere dell'opinione che meniti, soditi, da
    è opinione che prevladuje mnenje, da

    2. mnenje, glas; ugled:
    avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
    avere grande opinione di sé visoko se ceniti
    godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
    l'opinione corrente javno mnenje
    l'opinione pubblica javno mnenje
  • oriēnte m

    1. orient, vzhod:
    Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
    impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

    2. Vzhod, vzhodne dežele:
    Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

    3.
    Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

    4. biserna presojnost
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • plátno (-a) n

    1. tekst. tela; ekst. lino:
    nebeljeno platno tela greggia
    v platno vezana knjiga libro rilegato in tela, con copertina in tela
    gumirano, povoščeno platno tela gommata, cerata
    bombažno, konopljeno platno tela di cotone, di canapa

    2. um. tela:
    Tolminčeva platna tele di Tolminc
    slikati na platno dipingere su tela

    3. ekst. film. schermo:
    pren. filmsko platno film, cinematografia, cinema, (grande) schermo
    zvezde s filmskega platna divi dello schermo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    cirkuško platno tendone del circo
    hodnično platno tela tessuta a mano
    platno za vezenje canovaccio
    platno za vreče terzone
  • plôskev (-kve) f

    1. piano; pianale; superficie, area:
    gladka ploskev superficie liscia
    tovornjak z veliko nakladalno ploskvijo camion con grande piano di carico

    2. mat. (ploščina) superficie, area; (ploskev poliedra) faccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ledena ploskev stadiona la pista ghiacciata dello stadio
    oblaganje stenskih ploskev rivestimento delle pareti
    teh. čelna ploskev piano frontale
    min. glavna ploskev somernosti piano simmetrico principale
    gled. igralna ploskev palcoscenico
    lingv. jezična ploskev corpo della lingua
    bot. listna ploskev lamina
    vet. mlevna ploskev superficie masticatoria
    aer. nosilna ploskev letala superficie alare, portante
    mat. osnovna ploskev base
  • plóvba (-e) f navt.

    1. navigazione; traversata:
    čezoceanska, rečna plovba navigazione transoceanica, fluviale
    plovba okrog sveta circumnavigazione del globo, della Terra; periplo della Terra
    dolga plovba, obalna plovba grande, piccolo cabotaggio
    kapitan dolge plovbe capitano di lungo corso
    linijska plovba navigazione di linea
    prosta, tramperska plovba navigazione (tramp)
    plovba čez Atlantik la traversata dell'Atlantico
    plovba proti vetru orzata, prueggio
    plovba z jadrnico veleggiata

    2. ekst. (družba) società di navigazione
  • podírati (-am) | podréti (-drèm)

    A) imperf., perf.

    1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

    2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

    3. (parati, sparati) scucire, disfare

    4. pren. distruggere, turbare, disturbare

    5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
    šport. podreti rekord abbattere un record
    pren. podreti kupček ruttare
    podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
    grad. podirati odre spalcare
    voj. podirati šotore decampare
    grad. podirati zid smurare

    B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
    hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
    zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo
  • pománjkanje (-a) n mancanza, carenza, deficienza, scarsità, scarsezza, penuria, bisogno, indigenza; necessità; povertà, strettezza, stento; privazione, vuoto:
    pomanjkanje prostora mancanza di spazio
    pomanjkanje zraka assenza d'aria
    živeti v velikem pomanjkanju vivere in grande bisogno
    pomanjkanje novic scarsità, assenza di notizie
    življenje, polno odrekanja, pomanjkanja vita piena di privazioni
    pomanjkanje denarja mancanza di denaro; micragna j. it.
    pomanjkanje elegance ineleganza
    pomanjkanje kulture incultura
    pomanjkanje mere non avere il senso della misura, incontinenza
    pomanjkanje predsodkov spregiudicatezza
    pomanjkanje rahločutnosti sordità pren.
    pomanjkanje teka inappetenza
    med. pomanjkanje vitaminov ipovitaminosi
    pomanjkanje vsake informacije black out angl.
  • pomèn (-éna) m

    1. significato, senso, valore, accezione, uso:
    pomen besede je nejasen il significato della parola è poco chiaro
    prvotni pomen besede il significato originario, la base della parola
    leksikalni pomen besede il senso lessicale della parola
    preneseni pomen senso figurato
    slovnični pomen senso grammaticale; valore grammaticale
    v pomenu nel senso di
    Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede il Prešeren è poeta nel senso più alto della parola

    2. (vitale) importanza, attualità, rilievo:
    cesta je za razvoj področja velikega pomena la strada è di grande importanza per lo sviluppo della zona
    šolstvo je dejavnost družbenega pomena la scuola è un settore di vitale importanza per la comunità

    3. pren.
    biti brez pomena, ne imeti pomena non avere senso, essere senza senso
    brez pomena je govoriti o tem non ha senso parlare di ciò
  • poslóvnost (-i) f senso degli affari; correntezza:
    podjetje, ki ga odlikuje (velika) poslovnost una ditta di grande correntezza
  • poslúšati (-am) imperf.

    1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
    molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
    poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
    poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

    2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

    3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
    dobro me poslušaj stammi a sentire
    ne poslušati nikogar non sentire ragioni
    poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
    poslušati nasvet udire il consiglio (di)

    4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
    zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
    pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
    poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
    stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
    pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
    tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato