età f
1. starost, leta:
all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
di piccola età rosno mlad
la prima, tenera età otroštvo
la verde età puberteta, mladostna leta
essere in età da marito biti godna za možitev
la mezza età srednja leta
l'età matura zrelost
uomo di una certa età človek v letih
avere l'età della ragione biti miselno zrel
2. leta (primerna za neko opravilo):
limite di età starostna meja, čas za upokojitev
per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
minore età mladoletnost
maggiore età polnoletnost
3. doba, obdobje, čas, vek:
età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
l'età di Augusto Avgustova doba
l'età di mezzo srednji vek
la nostra età naša generacija
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
essere in età militare biti goden za vojsko
persona di bell'età čil človek
Zadetki iskanja
- fabricírati (-am) imperf.
1. (izdelovati, proizvajati) fabbricare, produrre, fare:
aparati, ki jih pri nas ne fabriciramo apparecchi che da noi non si fabbricano
2. pren. fabbricare, inventare; ordire, macchinare:
fabricirati laži fabbricare menzogne - fallire
A) v. intr. (pres. fallisco)
1. spodleteti, ne uspeti:
fallire in un'impresa spodleteti pri podjetju, podvigu, načrtu
2. razočarati, izdati, izneveriti se:
fallire alle aspettative izdati pričakovanja, izneveriti se pričakovanjem
3. propasti, priti na boben, bankrotirati, doživeti polom
B) v. tr. zgrešiti:
fallire il bersaglio zgrešiti cilj - fallo1 m
1. zmota, napaka:
cadere in fallo zmotiti se
senza fallo nedvomno
mettere un piede in fallo spodrsniti
2. prestopek:
cogliere qcn. in fallo zalotiti koga pri dejanju
3. šport prekršek, favl - fatto2 m
1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva
2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici
3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje
4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel - favore m
1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica
2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim
3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema - felicità f
1. sreča, zadovoljstvo:
ti auguro ogni felicità vso srečo ti želim
2. uspešnost, spretnost; veščina; posrečenost:
la sua felicità nel comporre versi njegova spretnost pri pesnjenju - Filípi (-ov) m pl. geogr., hist. Filippi:
pren. vidiva se pri Filipih ci rivedremo a Filippi - fisso agg.
1. pritrjen, pričvrščen:
idea fissa pren. fiksna ideja
chiodo fisso pren. nadležna misel
2. nepremičen:
stella fissa zvezda stalnica
3. uprt:
occhio fisso su qcn., qcs. oko, uprto v koga, v kaj
4. odločen, vztrajen, neomajen:
è fisso nella sua opinione vztraja pri svojem mnenju
5. pren. stalen, fiksen:
stipendio fisso stalna plača
prezzo fisso fiksna cena - flagrante agg. očiten, jasen; flagranten:
è in flagrante contraddizione je v očitnem protislovju
cogliere in flagrante zalotiti pri dejanju - fōrza
A) f
1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč
2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila
3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred
B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter! - frastornare v. tr. (pres. frastorno) zmotiti, raztresti, jemati zbranost; odvrniti:
il rumore incessante del traffico lo frastornava dal difficile lavoro stalen hrup s ceste ga je motil pri težkem delu - frequēnza f
1. pogostnost:
la frequenza degli infortuni pogostnost nezgod
2. obisk; obiskovanost, število obiskovalcev, navzočnost:
la frequenza degli alunni alle lezioni navzočnost dijakov pri pouku
attestato di frequenza potrdilo o rednem obiskovanju
3. fiz. frekvenca - frutta f (pl. -ta, -te)
1. sadje:
frutta secca suho sadje
succhi di frutta sadni sokovi
frutta di stagione sezonsko sadje
2. kulin. sadje (kot poobedek):
essere alla frutta biti pri koncu obeda
giungere alla frutta pren. priti pozno, priti na koncu - fusto m
1. steblo:
pianta d'alto fusto visokodebelno drevo
2. trup:
un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec
3. podolgovati del česa:
fusto della stadera kembelj tehtnice
fusto del remo ročaj vesla
fusto dell'argano ročica pri vitlu
4. arhit. deblo (pri stebru)
5. sod - giōco, giuōco m (pl. -chi)
1. igra, igranje:
giochi da bambini otroške igre
giochi di società družabne igre
giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika
2. igrača:
stanza piena di giochi polna soba igrač
3. šport igra:
gioco del calcio nogomet
campo da gioco igrišče
gioco individuale individualna igra
gioco di squadra kolektivna, moštvena igra
4. pl.
giochi olimpici olimpijske igre
giochi del Mediterraneo Sredozemske igre
5. igra (za razvedrilo, zabavo):
giochi di carte igre s kartami
gioco del lotto loterijska igra, loterija
casa da gioco igralnica
perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
gioco d'azzardo hazardna igra
mettere in gioco tvegati
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro
6. vloga, vložek, stava:
raddoppiare il gioco podvojiti vlogo
7. karte (enega igralca):
non avere gioco imeti zelo slabe karte
avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte
8. serija, garnitura, komplet:
un gioco di bicchieri komplet kozarcev
9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
alla fine del gioco na koncu
entrare nel gioco stopiti v igro
10. šala, potegavščina:
per gioco za šalo
fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka
11. tehn. hod, gib; toleranca:
il gioco dello stantuffo hod bata
12. pren. igra, delovanje:
il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
il gioco della luce igra svetlobe
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - glavník (-a) m pettine:
česati se z glavnikom pettinarsi
zobje pri glavniku i denti del pettine
ženski glavnik pettine da donna - gōbbo
A) agg. grbast; upognjen, sključen:
andare gobbo hoditi sključeno, z upognjenim hrbtom
colpo gobbo zvita poteza; dobitek, sreča pri igri
B) m (f -ba)
1. grbavec, grbavka
2. izbočenost, izboklina, guba:
la veste fa una gobbo na obleki se dela guba
spezzare il gobbo a qcn. pren. ustrojiti komu grbo, naložiti jih komu po grbi
avere qcs, qcn. sul gobbo pren. imeti koga v želodcu
togliersi qcs., qcn. dal gobbo pren. znebiti se česa, koga