Franja

Zadetki iskanja

  • ugláditi (-im) | uglájati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. lisciare, levigare; pren. limare, perfezionare

    2. pren. spianare, appianare:
    ugladiti spor appianare la lite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugladiti komu pot v družbo spianare la strada a qcn.

    B) ugláditi se (-im se) perf. refl.

    1. spianarsi, farsi liscio

    2. appianarsi, spianarsi (di liti e sim.)
  • utírati (-am) | utréti (utrèm) imperf., perf. aprire la strada, spianare la via (tudi pren.); rompere:
    utirati pot skozi množico rompere la folla
    utirati pot skozi goščavo aprire la strada nella macchia
  • varco m (pl. -chi)

    1. prehod; prelaz:
    aprirsi un varco tra utreti si pot med
    aspettare qcn. al varco prežati na koga
    cogliere qcn. al varco koga presenetiti

    2. geogr. dolinski prehod
  • velíko adv.

    1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
    imeti veliko drv avere molta legna
    imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
    takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
    pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

    2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
    pot je veliko krajša la strada è molto più corta
  • vēnere f

    1. lepotica

    2.
    veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost

    3.
    monte di Venere anat. venerin griček

    4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
    venere di marciapiede pocestnica
    venere solitaria onanija, samozadovoljevanje

    5. pog. petek

    6. astr. Venera

    7. zool. (vongola) venernica (Venus)
    PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni
  • vijúga (-e) f serpentina, spira; circonvoluzione:
    rečna vijuga ansa, meandro
    pot se vzpenja v vijugah il sentiero si inerpica in serpentine
    črevesna, možganska vijuga ansa intestinale, cerebrale
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
    moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
    pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • zagradíti (-ím) | zagrajeváti (-újem)

    A) perf., imperf. chiudere, barricare, asserragliare, sbarrare:
    zagraditi vrata in okna barricare, sprangare porte e finestre
    zagraditi pot sbarrare la strada

    B) zagradíti se (-ím se) | zagrajeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. barricarsi
  • zaklínjen (-a -o) adj. fermato con cunei:
    alp. zaklinjena planinska pot sentiero alpino attrezzato (con cunei)
  • zalámljati (-am) | zalomíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. spezzare, spaccare, rompere:
    zalamljati veje spezzare i rami

    2. spezzare, fratturare (l'osso, l'unghia)

    B) zalámljati se (-am se) | zalomíti se (-im se) imperf., perf. refl. girare, svoltare bruscamente:
    na vrhu se pot zalomi na levo in cima il sentiero svolta a sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč lo chiamano in aiuto ogni volta che insorgono difficoltà
  • zalíti (-líjem) | zalívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. annaffiare

    2. (razvodeniti) diluire, annacquare

    3. aggiungere acqua

    4. otturare (fessure); colmare (un recipiente)

    5. pren. allagare:
    voda je zalila rove l'acqua allagò le gallerie

    6. grad. cementare

    7. imperlare, coprire:
    pot ji je zalil obraz il sudore le imperlò la fronte
    solze so ji zalile oči le lacrime le annebbiarono gli occhi

    8. dar da bere

    9. pren. bagnare, festeggiare (bevendo):
    zaliti diplomo bagnare la laurea

    10. pervadere, sommergere, inondare:
    zalila jo je groza fu pervasa dall'orrore
    sobo je zalila svetloba la stanza fu inondata dalla luce

    11. med.
    zalivati dojenčka nutrire il neonato col poppatoio
    med. zaliti zob piombare, otturare un dente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. mast ga zaliva è molto grasso, pienotto
    pren. z dobrim vinom zalivati kosilo annaffiare il pranzo con del buon vino

    B) zalíti se (-líjem se) | zalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; riempirsi di vino, di alcolici
  • zasledováti (-újem) imperf.

    1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
    pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
    šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
    policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

    2. (gledati za kom, za čim) seguire:
    zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

    3. rinvenire, scoprire:
    te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

    4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
    zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

    5. perseguitare; tormentare, travagliare:
    pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
    vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

    6. perseguire (uno scopo)
  • zastáviti1 (-im) | zastávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sbarrare, bloccare, impedire:
    zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio

    2. circondare, mettere attorno

    3. aggiustare, mettere:
    zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento

    4. iniziare, impostare:
    novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada

    5. porre:
    zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.

    6. (zaustaviti) arrestare

    B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
    pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati

    C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
    za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione
  • zastopíti2 (-im) perf.
    zastopiti pot komu sbarrare la strada a qcn.
  • zavarován (-a -o) adj. difeso, protetto, tutelato; assicurato:
    zavarovane rastlinske, živalske vrste specie vegetali e animali tutelate
    žel. zavarovani železniški prehod passaggio a livello (protetto)
    alp. zavarovana steza, pot sentiero attrezzato
  • zavóren (-rna -o) adj. del freno, dei freni, di frenaggio; frenante:
    zavorni pedal pedale del freno
    zavorna pot spazio di frenata
    žel. zavorna cokla scarpa
    avt. zavorna čeljust ganascia del freno
    zavorna luč luce d'arresto
    aer. zavorna raketa razzo deceleratore, retrorazzo
    žel. zavorna spojka accoppiatore per il freno
    zavorna tekočina liquido dei freni
    avt. zavorni boben, kolut, trak tamburo, disco, nastro del freno
    aer. zavorno padalo paracadute frenante
    avt. zavorno vzvodje tiranteria