pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
Zadetki iskanja
- pēzzo m
1. kos:
fare un bel pezzo di strada prehoditi lep kos poti
da un pezzo a questa parte že nekaj časa
2. kos, del:
smontare una macchina pezzo per pezzo razstaviti stroj po kosih
ridurre in pezzi raztrgati, razdrobiti na kosce
costume da spiaggia in due pezzi dvodelne kopalke
un pezzo di bravura glasba mojstrsko izvajano delo
3. (časopisni) članek
pezzo grosso pren. velika živina
pezzo da museo redek, muzejski primerek - plátno (-a) n
1. tekst. tela; ekst. lino:
nebeljeno platno tela greggia
v platno vezana knjiga libro rilegato in tela, con copertina in tela
gumirano, povoščeno platno tela gommata, cerata
bombažno, konopljeno platno tela di cotone, di canapa
2. um. tela:
Tolminčeva platna tele di Tolminc
slikati na platno dipingere su tela
3. ekst. film. schermo:
pren. filmsko platno film, cinematografia, cinema, (grande) schermo
zvezde s filmskega platna divi dello schermo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
cirkuško platno tendone del circo
hodnično platno tela tessuta a mano
platno za vezenje canovaccio
platno za vreče terzone - podájati (-am) | podáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. dare, porgere
2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare
3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale
4. nareč. sgridare, rimproverare
B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.
1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente
2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo
3. (vdati, vdajati se) arrendersi
4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo
C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero - poglèd (-éda) m
1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente
2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente
3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama
4. esame
5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!
6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista
7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo - pomíslek (-a) m dubbio, (pridržek) riserva, scrupolo:
pomislek vesti scrupolo di coscienza
imeti pomisleke o čem avere, farsi scrupolo di qcs.
ne meniti se za pomisleke lasciare da parte gli scrupoli - porúšiti (-im)
A) perf. ➞ rušiti
1. distruggere, abbattere, demolire, devastare; diroccare; radere al suolo; sventrare:
potres je porušil velik del mesta il terremoto distrusse buona parte della città
bomba je porušila hišo una bomba sventrò la casa
2. pren. distruggere, far crollare:
porušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
3. pren. abbattere; sconvolgere; abolire:
porušiti načrte sconvolgere i piani
porušiti predsodke sopprimere i pregiudizi
šport. porušiti rekord abbattere un record
B) porúšiti se (-im se) perf., refl. franare, crollare (tudi pren.):
porušilo se je vsako upanje è crollata ogni speranza - postáviti (-im) | postávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo
2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo
3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende
4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco
5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare
6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena
7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza
8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola
9. supporre:
postavimo, da supponiamo che
10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record
B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.
1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore
2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs. - posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali
2. dedicare, mettere:
posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie
3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio
4. pren. iniziare a:
posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti
B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs. - povléči (-vléčem)
A) perf.
1. tirare:
povleči za zvonec tirare il campanello
povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
povleči mreže tirare le reti
povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere
2. (zajeti in spraviti vase)
povleči dim tirare una boccata
povleči požirek fare un sorso
4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada
5. pog. (odložiti) rimandare
6. nareč. (pobranati) erpicare
7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
povleči dreto russare, ronfare
povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.
B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - právden (-dna -o) adj. di, del processo, processuale, contenzioso:
pravdna stranka parte in causa
pravdni akt atto processuale
pravdni postopek procedimento contenzioso, procedura
pravdni stroški spese processuali - pravíca (-e) f
1. giustizia; giusto:
iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta
2. diritto; facoltà:
imeti pravico do aver diritto a
odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
dedna pravica diritto all'eredità
volilna pravica diritto di voto
pravica do pritožbe diritto al ricorso
pravica najmočnejšega il diritto del più forte
po vsej pravici a buon diritto
3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia
4. jur. diritto; proprietà:
avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
avtorske pravice diritti d'autore, copyright
angl. patentna pravica proprietà intellettuale
5. po pravici:
vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pravici je zadoščeno giustizia è fatta
kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
deliti pravico giudicare, sentenziare
imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
pravica pesti il diritto del più forte
domovinska pravica diritto di cittadinanza
lastninska pravica diritto di proprietà
predkupna pravica diritto di prelazione
politična pravica diritto politico
hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
hist. pravica do krvnega maščevanja faida
hist. pravica paše escatico
hist. pravica košnje erbatico
pren. varuh pravice il custode dell'ordine
jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
PREGOVORI:
kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena - predélati (-am) | predelováti (-újem) perf., imperf.
1. trasformare; lavorare:
večina grozdja se predela la maggior parte dell'uva viene trasformata
kvasnice predelajo sladkor v alkohol i saccaromiceti trasformano lo zucchero in alcol
2. obl. riadattare:
predelati obleko riadattare un vestito
3. rifare, rielaborare, ristrutturare, ritoccare, rimaneggiare, ricompilare:
predelati hišo rifare, ristrutturare la casa
predelati besedilo rimaneggiare, ricompilare un testo
predelati načrt rielaborare un progetto
4. ripassare, ripetere; studiare, imparare:
predelati učno snov ripassare la materia - prejédati (-am) | prejésti (-jém)
A) imperf., perf.
1. rodere:
molji so prejedli blago le tarme hanno roso il tessuto
2. corrodere:
rja prejeda kovino la ruggine corrode i metalli
4. mangiare:
večino dneva so prejedli in prepili buona parte del giorno la passarono a mangiare e bere
B) prejédati se (-am se) | prejésti se (-jém se) imperf., perf. refl.
1. perforare, penetrare (rodendo)
2. pren. finire di leggere, giungere a capo di:
pren. prejesti se skozi gradivo ripassare a fondo la materia
3. prejedati se pog. (prerekati se) litigare - prelíti (-líjem) | prelívati (-am)
A) perf., imperf.
1. travasare
2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada
3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
preliti roman v film ridurre un romanzo in film
preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi
4. trasferire, trasmettere:
ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo
5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni
6. (obliti, oblivati) bagnare:
od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo
7. pren. cogliere, invadere:
prelil ga je strah fu colto dalla paura
prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà
B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. traboccare, tracimare
2. pren. migrare:
del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali
3. diffondersi
4. passare, farsi:
poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno
5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)
6. fluttuare, ondeggiare - prenapéto adv. fanaticamente; in modo esaltato:
prenapeto odigrana vloga una parte recitata con poco senso della misura - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - pretákati (-am) | pretočíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. travasare, versare, spargere:
pretakati vino v nove sode travasare il vino in botti nuove
2. trasferire:
pretočiti del dobička v sklade trasferire parte degli utili nei fondi
pren. pretakati krokodilove solze piangere lacrime di coccodrillo
B) pretákati se (-am se) | pretočíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. scorrere; fluire; affluire:
kri se pretaka po žilah il sangue scorre per le vene
2. (širiti se) diffondersi, espandersi
3. passare, volgere:
poletje se pretaka v jesen l'estate sta volgendo all'autunno - pretéžen (-žna -o) adj. prevalente, preponderante, eminente;
pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih passò gran parte della propria vita in campagna