práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica
Zadetki iskanja
- preudáren (-rna -o) adj. savio, assennato, riflessivo, provvido; misurato, posato:
preudarna oseba persona riflessiva, sensata
preudarno vedenje atteggiamento misurato
preudarni poseg Državne banke je rešil gospodarstvo pred hudo krizo il provvido intervento della Banca Nazionale salvò l'economia dalla grave crisi - quale
A) agg. kakšen?:
a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
non so quale nekakšen
B) agg. kakšen!:
quale audacia! kakšna drznost!
C) agg. kakršen:
un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče
Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
in un certo qual modo na neki način, nekako
D) pron.
1. kateri?, katera?:
quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?
2. pog.
per la quale kot se spodobi, kot je treba:
è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi
E) pron. ki, kateri:
la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec
F) avv. pog. kot:
ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin - quanto2
A) avv.
1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!
2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj
3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten
4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj
5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje
6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti
7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti
B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti
C) cong. per quanto
1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti
2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš - raccomandabile agg. priporočljiv:
persona poco raccomandabile sumljiva oseba - ráng (-a)
A) m rango; grado; ekst. stato, condizione, estrazione:
oseba nizkega, visokega ranga personaggio di alto, basso rango
B) ráng adj. inv. šport.
rang lestvica classifica
rang lista, ranglista graduatoria - renitente
A) agg. ki se upira
B) m voj.
renitente alla leva oseba, ki odklanja vojaško službo - riflessivo agg.
1. razmišljujoč, refleksiven
2. trezen, preudaren:
persona riflessiva preudarna oseba
3. jezik povraten, refleksiven (glagol) - riguardo m
1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
abbiti riguardo pazi!
fare riguardo paziti, biti pozoren
persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge
2. zveza:
avere riguardo con biti v zvezi s, z
riguardo a v zvezi s, z - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - stán1 (-ú) m
1. stato (civile):
samski stan stato celibe, nubile
vdovski stan stato vedovile
zakonski stan stato coniugale
2. (družbeni sloj) ceto, condizione; affare:
meščanski stan ceto medio
ljudje nizkega stanu gente di umile condizione
oseba visokega, nizkega stanu persona di alto, di basso rango, di alto, di basso affare
hist., soc. prvi, drugi, tretji stan prelati, nobiltà, borghesia (terzo stato)
soc. četrti stan il quarto stato (proletariato) - stōrico
A) agg. (m pl. -ci)
1. zgodovinski, historičen:
avanguardia storica umet., lit. zgodovinska avantgarda
grammatica storica jezik historična slovnica
materialismo storico filoz. zgodovinski materializem
2. zgodovinski; resničen:
fatto, personaggio storico zgodovinski dogodek, zgodovinska oseba
romanzo storico lit. zgodovinski roman
3. ekst. zgodovinski, znamenit:
una giornata storica zgodovinski dan
4. pog. splošno znan, nedvomen
B) m (pl. -ci) zgodovinar, historik - superiore
A) agg.
1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke
2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija
3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)
4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci
5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji
6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba
7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja
B) m
1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene
2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica - trétji (-a -e)
A) numer.
1. terzo (3o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)
2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi
3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso
B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - uōmo m (pl. uomini)
1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)
2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek
3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk
4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito
5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)
6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik
7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček
8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek
9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec
10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran
11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!
12. človek, nekdo
13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo - venuto m (f -ta) prišlec, prišlek, prišlekinja:
primo venuto pren. kdorkoli, neznanec
non essere il primo venuto pren. ne biti kdorsibodi, biti znan, biti pomembna oseba - vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
vojaško pokopališče cimitero di guerra
vojaška parada parata (militare)
vojaška prisega giuramento del soldato
vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
vojaška diktatura dittatura militare
vojaški begunec disertore; imboscato
vojaški sluga attendente
vojaška knjižica libretto militare
pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
vojaška čepica cheppì; bustina
žarg. vojaška disciplina naia
vojaška godba na pihala fanfara
vojaška oseba militare
vojaška obveznost servizio di leva
vojaška pošta posta militare
vojaške operacije operazioni militari
vojaške vaje esercitazioni
hist. vojaški branjevec vivandiere
vojaški konvoj carreggio
vojaški plašč pastrano
vojaški prepečenec pane di munizione
vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
vojaški vlak tradotta
vojaški vpoklicanec richiamato
vojaško okrožje distretto militare
vojaško sodišče tribunale militare
vojaško vežbališče piazza d'armi - zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
interval zaupanja intervallo fiduciario