rivoltato agg. obrnjen:
abito rivoltato obl. obrnjena obleka
giubba rivoltata pren. pog. vetrnjak, nestanovitnež
Zadetki iskanja
- rómarski (-a -o) adj. dei pellegrini, da pellegrino, di pellegrinaggio:
hist. romarska palica bordone
hist. romarska obleka schiavina
romarski plašček sanrocchino
romarske pesmi canti dei pellegrini - schianto m
1. lom, razbitje, razpok
2. pok (groma, lesa)
3. pren. bolečina
4. pren. pog.
uno schianto di ragazza punca je prava mrha
il tuo vestito è uno schianto tvoja obleka je prima
5.
di schianto nenadoma, naenkrat - schifo1
A) m gnus, stud; odvratnost:
che schifo! odvratno!
fare schifo gnusiti se; ekst. pren. biti grd, biti slabo narejen; osramotiti se, blamirati se:
il nuovo vestito fa schifo nova obleka je slabo narejena, krojena
la nazionale ha fatto schifo državna reprezentanca se je blamirala
B) agg. toskansko gnusen, odvraten - sciōlto agg.
1. neprisliljen; zgovoren:
a briglia sciolta nezadržno, v diru
fare sciolto neprisiljeno vedenje
avere la lingua sciolta, essere di lingua sciolta biti zgovoren, odrezav
2. razvezan, nevezan, spuščen:
abito sciolto ohlapna obleka
versi sciolti nevezani stihi - scivolato agg.
abito scivolato obl. ohlapna obleka
note scivolate glasba drseče note - scuro1
A) agg.
1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt
2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč
3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza
4. pren. nerazumljiv
5. žalosten, mučen
6. pren. knjižno neznan
7. jezik zadnji vokal
B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo
C) m
1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen
2. temna barva
3. umet. osenčeni del (podobe) - secolare agg.
1. stoleten
2. posveten, laičen, necerkven, neredoven, sekularen:
abito secolare posvetna obleka
braccio secolare posvetna oblast (ki je izvrševala kazni cerkvenih sodišč)
clero secolare neredovni kler
foro secolare posvetno sodstvo - sera
A) f
1. večer:
a sera, di sera zvečer
da mattina a sera, dalla mattina alla sera, da mane a sera od jutra do večera
domani sera jutri zvečer
l'altra sera predvčerajšnjim zvečer, predsinočnjim
questa sera nocoj
ieri sera sinoči
a sera inoltrata pozno zvečer
una di queste sere nekega večera
giornale della sera večernik
dare la buona sera voščiti dober večer
fa sera, si fa sera, scende la sera večeri se
2. večer (čas po večerji):
abito da sera večerna obleka
3. pren. knjižno starost; smrt
B) agg. invar. publ. večeren:
stampa sera večerni tisk - sguazzare v. intr. (pres. sguazzo)
1. čofotati
2. uživati v čem
3. pren. plavati:
sguazzare nell'abbondanza plavati v izobilju
4. obl. biti obilen, prevelik:
sguazza nelle scarpe, nel vestito čevlji, obleka so mu preveliki - slúžben (-a -o) adj. di servizio, di lavoro; ufficiale:
službeni čas orario di lavoro, d'ufficio
službena obleka uniforme di servizio
službena leta anzianità di servizio
službeno potovanje viaggio di lavoro, viaggio di affari - smét (-í) f
1. spazzatura, immondizie:
odlagališče smeti discarica
posoda za smeti bidone della spazzatura
2. granello (di polvere); corpo estraneo;
imeti denarja kot smeti avere soldi a palate
3. pejor. mascalzone, canaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via - società f
1. družba:
società civile, umana civilna, človeška družba
società del benessere družba blaginje
società consumistica, dei consumi, opulenta potrošniška družba
società industriale industrijska družba
società di massa masovna družba
2. zool. družina:
la società delle api, delle formiche čebelja, mravljinja družina
3. društvo:
società di mutuo soccorso društvo za vzajemno pomoč
società sportiva športno društvo
società segreta tajno društvo; ➞ Società delle Nazioni hist. Društvo narodov
4. pravo družba:
società in accomandita komanditna družba
società per azioni delniška družba
società cooperativa zadruga
5. družba:
alta società visoka družba
la buona società boljša družba
abito da società večerna obleka
giochi di società družabne igre
vita di società družabno življenje
6. združba:
l'onorata società častitljiva združba; (neapeljska) kamora; ekst. mafija - sodníški (-a -o) adj. jur. di, del giudice; giudiziario; šport. di, dell'arbitro:
sodniški poklic la professione del giudice
sodniški pripravnik aspirante giudice; nekdaj vicepretore
sodniška oblast potere giudiziario
sodniška obleka toga (dei magistrati), giornea - solēnne agg.
1. prazničen, slovesen, slavnosten, svečan:
abito solenne svečana obleka
giuramento solenne svečana prisega
messa solenne peta maša
2. formalen
3. imeniten, odličen
4. znan; ekst. močen, hud:
un solenne bugiardo znan lažnivec
schiaffo solenne močna klofuta
5. veličasten, vzvišen:
parlare con tono solenne govoriti z vzvišenim tonom - spokórniški (-a -o) adj. rel. penitenziale; di, da penitente:
spokorniško življenje vita di penitente
spokorniška obleka schiavina
spokorniški pas cilicio - spōsa f
1. nareč. zaročenka:
promessa sposa zaročenka
2. nevesta:
abito da sposa poročna obleka
sposa monaca relig. zaobljubljena redovnica
3. pren. družica, žena:
andare sposa a qcn. poročiti se s kom
4. pren., relig.
la Sposa di Dio, di Cristo božja nevesta, Cerkev
sposa di Cristo, di Gesù pren. redovnica
5. pog. mlada nevesta
6. zool.
anatra sposa račka nevestica (Aix sponsa) - stagione f
1. letni čas:
stagione avanzata, inoltrata pozni letni čas
mezza stagione pomlad, jesen
abito da mezza stagione pomladanska, jesenska obleka
2. ekst. meteor. letni čas, vreme:
stagione calda, fredda, piovosa toplo, hladno, deževno vreme; pren.
la bella stagione pomlad
la buona stagione poletje
la brutta stagione jesen
la cattiva stagione zima
3. čas:
la stagione delle ciliege, dell'uva čas češenj, grozdja
la stagione della semina, del raccolto, della vendemmia čas setve, pobiranja letine, trgatve
4. sezona:
alta, bassa stagione visoka, nizka sezona
stagione morta mrtva sezona
la stagione teatrale gledališka sezona
i saldi fine stagione sezonska razprodaja
5. šport sezona:
stagione calcistica nogometna sezona
6. pesn. čas; obdobje; leta - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - státi (stojím) imperf.
1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora
2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata
3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura
4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora
5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura
6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima
7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi