Franja

Zadetki iskanja

  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
    zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
    ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
    brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • ubrísan (-a -o) adj. pog. pren. tocco, strambo, matto, mattoide:
    režati se kot ubrisan ridere come un matto
    biti malo ubrisan essere un pò tocco
  • usare

    A) v. tr. (pres. uso)

    1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
    usare un abito nositi obleko
    usare le mani tepsti
    usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
    usare le orecchie pazljivo poslušati
    usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

    2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
    usare le buone maniere biti olikan
    usare un diritto uveljavljati pravico

    3. poseči, pomagati si:
    usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
    usare molta attenzione biti zelo pazljiv
    usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

    4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
    usare una cortesia storiti uslugo

    5. imeti navado

    B) v. intr.

    1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
    usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

    2. ravnati:
    usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

    3. biti v modi, moderen:
    adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

    C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

    Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • vela f

    1. navt. jadro:
    vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
    vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
    a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
    barca, nave a vela jadrnica
    sport della vela jadralstvo (vodni šport)
    volo a vela jadranje (jadralno letenje)
    alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
    ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
    avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
    dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
    far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
    far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

    2. ekst. jadro; jadrnica

    3. šport jadralstvo (vodni šport)

    4. arhit. kapa (oboka):
    campanile a vela zvonik na preslico
  • véliki (-a -o)

    A) adj.

    1. (določna oblika od velik)
    Velika Britanija Gran Bretagna
    Aleksander Veliki Alessandro Magno
    Peter Veliki Pietro il Grande

    2.
    velika potreba feci, defecazione, evacuazione
    iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
    lov. velika divjad selvaggina grossa
    soc. velika družina grande famiglia
    fiz. velika kalorija chilocaloria
    bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
    šol. velika matura esame di maturità
    anat. velika medenica grande bacino
    kem. velika molekula macromolecola
    šport. velika nagrada gran premio
    velika plošča disco microsolco
    mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
    šah. velika rokada arrocco lungo
    rel. velika sobota Sabato Santo
    muz. veliki boben grancassa
    zool. veliki danec danese, grande danese, alano
    trg. veliki ducat grossa
    rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
    zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
    veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
    bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
    veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
    zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
    bot. veliki koren inula (Inula)
    zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
    veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
    veliki mara marà (Dolichotis australis)
    veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
    rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
    zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
    veliki orient (masonska loža) Grande oriente
    rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
    zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
    zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
    geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
    anat. veliki simpatik ortosimpatico
    lingv. veliki stavek periodo
    zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
    rel. veliki svečenik gran sacerdote
    zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
    rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
    rel. veliki teden settimana santa
    zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
    astr. Veliki voz Orsa maggiore
    hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
    bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
    film. veliki zaslon grande schermo
    rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
    veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
    veliko mesto metropoli

    B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
    sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
    na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
    na veliko trgovati commerciare all'ingrosso
  • vicino

    A) agg.

    1. bližen, soseden:
    case vicine sosedne hiše
    parente vicino pren. bližnji sorodnik
    stati vicini sosedne države

    2. bližen, ki je blizu:
    essere vicino a partire pripravljati se na odhod
    essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

    3. pren. soroden, podoben

    B) m (f -na) sosed, soseda:
    essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

    C) avv. blizu, poleg:
    da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
    conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
    farsi vicino približevati se

    Č) prep. vicino a

    1. zraven, blizu:
    ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

    2. pri:
    vicino a Gorizia pri Gorici
  • vóžen (-a -o) adj. usato (come mezzo di trasporto):
    prodam malo vožen avto vendo auto poco usata
  • vstrán adv.

    1. da parte; dallato:
    skočiti vstran saltare dallato

    2. via; in disparte:
    pobegniti vstran scappare via
    sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
    pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
    potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
    stopiti vstran mettersi in disparte
    skoki vstran scappatelle, avventure
    skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
    šport. premet vstran ruota
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zarogovíliti (-im) perf.

    1. gesticolare, sbracciarsi:
    zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

    2. fare chiasso, strepitare:
    nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

    3. arrabbiarsi, infuriarsi:
    mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • združljív (-a -o) adj. conciliabile, riunibile; compatibile:
    funkciji nista združljivi le due cariche non sono compatibili
    to je malo združljivo z njegovim prepričanjem ciò è difficilmente conciliabile con le sue convinzioni
  • zoppicare v. intr. (pres. zōppico)

    1. šepati

    2. ekst. majati se

    3. pren. šepati:
    zoppica un po' in matematica malo šepa v matematiki
    un ragionamento che zoppica neprepričljivo, šepavo sklepanje
    zoppicare da un piede pren. šepati v neki dejavnosti, na nekem področju
  • želéti (-ím)

    A) imperf.

    1. augurare; auspicare:
    želeti komu dobro, srečo augurare a qcn. il bene, la felicità
    želeti srečno pot augurare buon viaggio
    želeti lahko noč augurare, dare la buona notte

    2. desiderare, volere:
    želite prosim? il signore, la signora desidera?
    gost želi sobo v prvem nadstropju l'ospite vuole una camera al primo piano

    B) želéti si (-ím si) imperf. refl.

    1. desiderare; (močno si želeti) bramare, ambire:
    želeti si malo počitka, miru desiderare un po' di riposo, di quiete

    2. desiderare, concupire qcn.
Število zadetkov: 197