Franja

Zadetki iskanja

  • inšpektorát (-a) m ispettorato:
    sanitarni, šolski inšpektorat ispettorato sanitario, scolastico
    inšpektorat za delo ispettorato del lavoro
  • introdurre*

    A) v. tr. (pres. introduco)

    1. dati, dajati v; vtakniti, vtikati:
    introdurre il gettone vtakniti žeton

    2. vpeljati, vpeljavati; uvesti, uvajati; vnesti, vnašati:
    introdurre nel racconto un personaggio vnesti v pripoved osebo

    3. pren. vpeljavati; uvesti, uvajati; začeti, začenjati:
    introdurre qcn. nella ricerca vpeljavati nekoga v raziskovalno delo
    introdurre una lite pravo sprožiti spor

    B) ➞ introdursi v. rifl. (pres. mi introduco) vtihotapiti, vtihotapljati se
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • izčŕpati (-am) | izčrpávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pompare; estrarre:
    izčrpati vodo pompare l'acqua
    izčrpati nafto estrarre il petrolio

    2. (v celoti porabiti) esaurire:
    izčrpati zaloge esaurire le scorte

    3. (oslabiti, slabiti) esaurire, logorare:
    pretirano delo izčrpava il troppo lavoro logora

    B) izčŕpati se (-am se) | izčrpávati se (-am se) perf., imperf. refl. esaurirsi, logorarsi
  • izméničen (-čna -o) adj. alterno, alternativo, alternato:
    izmenično premikanje rok in nog movimento alterno delle braccia e delle gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. izmenična kota angoli alterni
    agr. izmenična rodnost fertilità alterna
    elektr. izmenični generator alternatore
    elektr. izmenični tok corrente alternata
    izmenično delo lavoro a turni
  • izsledoválen (-lna -o) adj. di rintracciamento; di scoperta:
    izsledovalno delo geologov l'opera di scoperta dei geologi
  • izumíteljski (-a -o) adj. di inventore:
    izumiteljsko delo attività di inventore
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • kásno adv.

    1. tardi:
    danes pridem kasno oggi farò tardi

    2. najkasneje (v presežniku poudarja skrajnost roka) al più tardi:
    delo mora biti narejeno najkasneje v tednu dni il lavoro deve essere portato a termine entro una settimana al più tardi
  • kipárski (-a -o) adj. di, dello scultore; di, della scultura; scultorio:
    um. kiparsko delo (v marmorju) marmo
  • kompozicíjski (-a -o) adj.

    1. compositivo, di composizione:
    delo ima svoj kompozicijski red l'opera ha un suo ordine compositivo

    2. muz. compositivo:
    kompozicijski stavek tempo
  • koncentrácija (-e) f

    1. (osredotočenje, kopičenje) concentrazione, concentramento:
    ekon. koncentracija kapitala concentramento di capitali
    voj. koncentracija vojaških sil concentramento di truppe

    2. kem. (količina česa v raztopini) concentrazione:
    koncentracija ogljikovega monoksida v zraku concentrazione di monossido di carbonio nell'aria

    3. (miselna zbranost, osredotočenost) concentrazione:
    delo, ki zahteva veliko koncentracijo un lavoro che richiede molta concentrazione
  • kontrolírati (-am) perf., imperf.

    1. (nadzirati, nadzorovati) controllare:
    kontrolirati delo, poslovanje bank controllare l'attività delle banche

    2. (pregledati, pregledovati) controllare, verificare:
    kontrolirati potne liste controllare i passaporti

    3. (obvladati, obvladovati) controllare; avere, esercitare il controllo:
    njihov kapital kontrolira okoli tretjino naftne industrije il loro capitale controlla circa un terzo dell'industria petrolifera
  • kontrovêrza (-e) f (nasprotje, nasprotnost, spor) controversia, contrasto; conflitto:
    delo je povzročilo ostre znanstvene kontroverze l'opera provocò tra gli studiosi forti controversie
  • konzervátorski (-a -o) adj. di conservazione; di, del conservatore:
    konzervátorsko delo lavoro di conservazione, del conservatore
    konzervatorska delavnica laboratorio di conservazione
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • krítika (-e) f

    1. critica; critici:
    literarna kritika critica letteraria
    uničujoča kritika critica demolitrice, stroncatura
    žaljiva, zlonamerna kritika critica offensiva, malevola
    delo je doživelo uspeh pri občinstvu kot pri kritiki l'opera ha avuto un successo di pubblico e di critica
    tekstna kritika critica testuale
    filoz. kritika kritike metacritica

    2. giudizio negativo, appunto
  • lēggere* v. tr. (pres. lēggo)

    1. brati:
    leggere ad alta voce brati na glas
    un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
    si legge che pravijo, pripovedujejo, da...

    2. brati, doumeti, uganiti:
    leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga)
  • lévi (-a -o) adj.

    1. sinistro:
    leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
    levi breg reke riva sinistra del fiume
    levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

    2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
    leva organizacija organizzazione di sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
    vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
    pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
    pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
    obrt. leva petlja maglia rovescia
    mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
    grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
    nareč. leva žena adultera
    levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
    polit. levi center centrosinistra
    šport. levi krilec mediano sinistro
    strojn. levi navoj vite sinistrorsa
    nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
    šport. levo krilo ala sinistra
  • maestria f mojstrstvo:
    un'opera eseguita con rara maestria izredno mojstrsko opravljeno delo