vincere*
A) v. tr. (pres. vinco)
1. premagati
2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo
3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno
4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se
5. pren. prepričevati
6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti
B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)
C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
Zadetki iskanja
- višínski (-a -o) adj.
1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza
2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - zastáran (-a -o) adj. invecchiato; inveterato, cronico:
jur. zastarana tožba causa deserta
med. zastarana fraktura frattura inveterata
med. zastarana bolezen malattia trascurata - zgrísti (zgrízem)
A) perf.
1. masticare, maciullare (coi denti); rodere, mordere:
zgristi jedi masticare il cibo
zgristi si nohte, ustnice rodersi le unghie, mordersi le labbra
2. pren. stremare, esaurire; consumare:
bolezen ga je zgrizla è stremato dalla malattia
ljubosumje zgrize človeka la gelosia consuma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kritiki so ga zgrizli la critica lo ha stroncato
B) zgrísti se (zgrízem se) perf. refl.
1. pren. rodersi (dalla rabbia, dal dolore)
2. pren. (spreti se) discutere, litigare:
zgristi se na smrt litigare aspramente - zločést (-a -o) adj. knjiž.
1. (hudoben, zloben) cattivo, perfido, malvagio; velenoso:
zločesta opravljivka una calunniatrice velenosa
2. (nevaren, poguben) pernicioso; maligno:
zločesta bolezen malattia perniciosa
med. zločesta bula tumore maligno - zlomíti (-im)
A) perf.
1. rompere, spezzare, spaccare:
zlomiti palico spezzare una verga
zlomiti vejo spezzare un ramo
2. pren. spezzare:
zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura
3. fiaccare, esaurire, estenuare:
bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò
4. travolgere; spezzare:
zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche
5. med. fratturare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zlomiti palice na kom bastonare qcn.
zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
zlomiti komu roge ammansire qcn.
zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.
B) zlómiti se (-im se) perf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. crollare:
obramba se je zlomila la difesa è crollata
3. pren. rompersi (di voce)
4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
zlomiti se v jok scoppiare in pianto
C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo - zráčen1 (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
zračni tok corrente d'aria
zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
voj. zračni napad attacco aereo
zračni promet traffico aereo
zračna črta linea d'aria
zračna pot linea aerea
publ. zračni most ponte aereo
zračno ladjevje flotta aerea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
zračna črpalka pompa per bicicletta
med. zračna embolija embolia gassosa
zračna luknja vuoto d'aria
meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
zračna navigacija aeronavigazione
zračna odprtina sfogo
zračna puška fucile ad aria compressa
zračna razredčevalka pompa per vuoto
elektr. zračna reža traferro
bot. zračne korenine radici aeree
voj. zračni alarm allarme aereo
zračni desant aerosbarco
teh. zračni filter filtro dell'aria
zračni jašek condotto d'areazione
kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
zračni koridor corridoio aereo, aerovia
strojn. zračni prenašalnik transelevatore
meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
aer. zračni prostor spazio aereo
zračni žep vuoto, sacca d'aria
zračna bolezen mal d'aria - želódčen (-čna -o) adj. anat. dello stomaco, gastrico; farm. stomachico:
fiziol. želodčni sok succo gastrico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. želodčna kislina acido gastrico
fiziol. želodčni himus chimo
med. želodčna razjeda ulcera gastrica
med. želodčna bolečina gastralgia
med. želodčna bolezen gastropatia
med. želodčni katar gastroenterite
med. želodčni krč gastrospasmo
med. želodčna krvavitev gastrorragia
anat. želodčni vhod cardias
farm. želodčni vratar piloro
farm. želodčno zdravilo farmaco stomachico - žívčen (-čna -o) adj.
1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
živčni sistem sistema nervoso
živčna bolezen malattia nervosa
živčni napad attacco di nervi
bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
med. živčna bolezen neuropatia
živčna ovojnica nevrilemma
med. živčna slabost nevrastenia
centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
med. živčni bolnik neuropatico
med. živčni zlom collasso nervoso
anat. živčni center centro nervoso
živčno tkivo tessuto nervoso
živčno vlakno fibra nervosa
biol. živčni impulz impulso nervoso
živčni izloček neurosecreto
živčni končič terminazione nervosa
živčni pleksus plesso nervoso
voj. živčni strup gas nervino
2. nervoso:
živčne roke mani nervose
živčni glas, smeh voce, risata nervosa
publ. živčna vojna guerra dei nervi