Franja

Zadetki iskanja

  • vincere*

    A) v. tr. (pres. vinco)

    1. premagati

    2. zmagati v; dobivati:
    vincere un concorso zmagati v natečaju
    vincere una gara zmagati na tekmovanju
    vincere la guerra zmagati v vojni
    vincere una scommessa dobiti stavo

    3. dobiti; zadeti:
    vincere al poker igre dobiti pri pokru
    vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
    vincere un terno al lotto zadeti terno

    4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
    vincere il morbo premagati bolezen
    vincere la passione brzdati, krotiti strast
    vincere se stesso premagovati, obvladati se

    5. pren. prepričevati

    6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
    vincere ogni difficoltà premagati vse težave
    vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
    vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti

    B) v. intr. zmagati:
    vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)

    C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
    PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • višínski (-a -o) adj.

    1. di, dell'altezza; in altezza:
    višinske mere misure di altezza

    2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
    višinski zrak aria di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. višinska bolezen mal di montagna
    geogr. višinska karta carta altimetrica
    agr. višinska kmetija fondo montano
    geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
    geod. višinska točka quota
    bot. višinski pas fascia vegetazionale
    alp. višinski tabor base d'alta montagna
    aer. višinsko krmilo timone di quota
    višinsko sonce sole d'alta montagna
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zastáran (-a -o) adj. invecchiato; inveterato, cronico:
    jur. zastarana tožba causa deserta
    med. zastarana fraktura frattura inveterata
    med. zastarana bolezen malattia trascurata
  • zgrísti (zgrízem)

    A) perf.

    1. masticare, maciullare (coi denti); rodere, mordere:
    zgristi jedi masticare il cibo
    zgristi si nohte, ustnice rodersi le unghie, mordersi le labbra

    2. pren. stremare, esaurire; consumare:
    bolezen ga je zgrizla è stremato dalla malattia
    ljubosumje zgrize človeka la gelosia consuma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kritiki so ga zgrizli la critica lo ha stroncato

    B) zgrísti se (zgrízem se) perf. refl.

    1. pren. rodersi (dalla rabbia, dal dolore)

    2. pren. (spreti se) discutere, litigare:
    zgristi se na smrt litigare aspramente
  • zločést (-a -o) adj. knjiž.

    1. (hudoben, zloben) cattivo, perfido, malvagio; velenoso:
    zločesta opravljivka una calunniatrice velenosa

    2. (nevaren, poguben) pernicioso; maligno:
    zločesta bolezen malattia perniciosa
    med. zločesta bula tumore maligno
  • zlomíti (-im)

    A) perf.

    1. rompere, spezzare, spaccare:
    zlomiti palico spezzare una verga
    zlomiti vejo spezzare un ramo

    2. pren. spezzare:
    zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura

    3. fiaccare, esaurire, estenuare:
    bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò

    4. travolgere; spezzare:
    zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche

    5. med. fratturare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zlomiti palice na kom bastonare qcn.
    zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
    zlomiti komu roge ammansire qcn.
    zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.

    B) zlómiti se (-im se) perf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. crollare:
    obramba se je zlomila la difesa è crollata

    3. pren. rompersi (di voce)

    4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
    zlomiti se v jok scoppiare in pianto

    C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
    beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
    pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo
  • zráčen1 (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
    zračni tok corrente d'aria
    zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
    zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
    voj. zračni napad attacco aereo
    zračni promet traffico aereo
    zračna črta linea d'aria
    zračna pot linea aerea
    publ. zračni most ponte aereo
    zračno ladjevje flotta aerea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
    vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
    zračna črpalka pompa per bicicletta
    med. zračna embolija embolia gassosa
    zračna luknja vuoto d'aria
    meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
    zračna navigacija aeronavigazione
    zračna odprtina sfogo
    zračna puška fucile ad aria compressa
    zračna razredčevalka pompa per vuoto
    elektr. zračna reža traferro
    bot. zračne korenine radici aeree
    voj. zračni alarm allarme aereo
    zračni desant aerosbarco
    teh. zračni filter filtro dell'aria
    zračni jašek condotto d'areazione
    kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
    zračni koridor corridoio aereo, aerovia
    strojn. zračni prenašalnik transelevatore
    meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
    področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
    aer. zračni prostor spazio aereo
    zračni žep vuoto, sacca d'aria
    zračna bolezen mal d'aria
  • želódčen (-čna -o) adj. anat. dello stomaco, gastrico; farm. stomachico:
    fiziol. želodčni sok succo gastrico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. želodčna kislina acido gastrico
    fiziol. želodčni himus chimo
    med. želodčna razjeda ulcera gastrica
    med. želodčna bolečina gastralgia
    med. želodčna bolezen gastropatia
    med. želodčni katar gastroenterite
    med. želodčni krč gastrospasmo
    med. želodčna krvavitev gastrorragia
    anat. želodčni vhod cardias
    farm. želodčni vratar piloro
    farm. želodčno zdravilo farmaco stomachico
  • žívčen (-čna -o) adj.

    1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
    anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
    živčni sistem sistema nervoso
    živčna bolezen malattia nervosa
    živčni napad attacco di nervi
    bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
    med. živčna bolezen neuropatia
    živčna ovojnica nevrilemma
    med. živčna slabost nevrastenia
    centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
    med. živčni bolnik neuropatico
    med. živčni zlom collasso nervoso
    anat. živčni center centro nervoso
    živčno tkivo tessuto nervoso
    živčno vlakno fibra nervosa
    biol. živčni impulz impulso nervoso
    živčni izloček neurosecreto
    živčni končič terminazione nervosa
    živčni pleksus plesso nervoso
    voj. živčni strup gas nervino

    2. nervoso:
    živčne roke mani nervose
    živčni glas, smeh voce, risata nervosa
    publ. živčna vojna guerra dei nervi
Število zadetkov: 190