oblást (-í) f
1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero
2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia
3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche
4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare
Zadetki iskanja
- obléka (-e) f
1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
nevestina obleka veste da sposa
žalna obleka veste da lutto, lutto
obleka za nosečnice pré-maman
2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obleka visi na njem è magrissimo
obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - očíten (-tna -o) adj. evidente, ovvio, manifesto, incontestabile, innegabile, indiscusso; flagrante; aperto:
to je očitno izkazovanje moči è un aperta manifestazione di potenza
biti v očitnem protislovju essere in flagrante contraddizione
očitna resnica truismo - odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
v odnosu do in rapporto a, riguardo a
prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
pravni odnos rapporto giuridico
ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione - okó (očésa) n
1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.
2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista
3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta - oltre
A) avv.
1. onstran, preko:
andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
farsi oltre iti, stopiti naprej
2. dlje (časovno):
non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
essere oltre negli anni, nell'età biti v letih
B) prep.
1. onstran, prek, čez:
oltre la strada prek ulice, čez cesto
oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese
2. več kot (časovno):
aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro
3. poleg, povrh:
oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke
4.
oltre a razen - opráva (-e) f star.
1. abbigliamento, vestito, veste; scarpe:
biti v delavski opravi portare la tuta da lavoro, l'abito da fatica
2. (oprema za neko dejavnost) equipaggiamento; veste:
jamarska oprava equipaggiamento da speleologo
konjska oprava finimenti
nevestina oprava abito da sposa
3. (oprema) attrezzature:
oprava mehanične delavnice attrezzature di officina meccanica
4. (pohištvo, predmeti za določen prostor) arredamento; arredi, suppellettili, masserizie:
kuhinjska oprava suppellettili da cucina
pisarniška oprava arredamento di ufficio
cerkvena oprava arredi sacri, suppellettili sacre
5. esecuzione, disbrigo, espletamento:
oprava zadeve disbrigo della pratica
oprava volitev svolgimento delle elezioni - osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
ospredje hiše facciata della casa
prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione - palio m (pl. -li) palij; dirka (s palijem kot nagrado):
correre il palio dirkati, tekmovati za nagrado
mettere qcs. in palio pren. kaj dati, obljubiti za nagrado
essere in palio pren. biti v igri - palla1 f
1. krogla; obla:
palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
palla dell'occhio pog. očesno zrklo
palla di lardo pren. debeluh
palla di neve snežna kepa
palla di piombo pren. svinčena krogla
2. krogla, žoga:
palla da biliardo biljardna krogla
palla da tennis teniška žogica
a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
non essere in palla šport ne biti v formi
prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost
3. (kaznjenčeva) krogla:
essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati
4. voj. krogla; granata
5. volilna kroglica
6.
palle pl. vulg. jajca:
rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak! - panne tujka franc. f invar. avto okvara, defekt:
essere in panne biti v okvari, pokvariti se - passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - pasta f
1. masa; kaša; vlaknine
2. kulin. testo; testenine:
fare la pasta mesiti testenine
pasta alimentare, pasta testenine:
avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
pasta al sugo testenine v omaki
3. testo (za pecivo):
pasta sfoglia zvaljano testo
pasta frolla krhko testo
esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža
4. pren. značaj, nrav:
essere di buona pasta biti dobrodušen
essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež
5. kulin. torta:
pasta alla crema kremna torta
6.
pasta dentifricia zobna pasta - pēlle f
1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga
2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti
3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež
4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno
5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje - pena f
1. kazen:
pena capitale, pena di morte smrtna kazen
pena detetentiva zaporna kazen
pena disciplinare disciplinska kazen
pena pecuniaria denarna kazen
infliggere una pena naložiti kazen
2. relig. kazen, muka:
le pene dell'inferno peklenske muke
3. ekst. kazen:
a pena di, sotto pena di pod grožnjo kazni
sotto pena di morte pod grožnjo smrtne kazni
4. ekst. muka, bolečina:
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti, prenašati neznosne muke, bolečine
5. skrb; usmiljenje:
anima in pena nemirna duša
essere in pena (per) skrbeti, biti v skrbeh za
far pena smiliti se
6. muka, trud:
darsi, prendersi pena potruditi se, prizadevati si
valere, non valere la pena splačati, ne splačati se
a gran pena, a mala pena komaj - pensiēro m
1. misel:
libertà di pensiero svoboda misli
andare col pensiero a qcn., a qcs. na koga, kaj pomisliti
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
riandare col pensiero (a) spomniti se (koga, česa)
2. skrb:
essere, stare in pensiero per biti v skrbeh (za, zaradi)
non darsi pensiero di qcn., qcs. ne meniti se (za), ne skrbeti (za)
senza pensieri brezskrbno
3. pog. pozornost; darilo - pensione f
1. pokojnina:
pensione di anzianità starostna pokojnina
pensione di invalidità invalidska pokojnina
2. ekst. pokoj:
essere in pensione biti v pokoju
andare, mettersi in pensione upokojiti se
3. turiz. (retta) oskrbovalnina, penzion
4. turiz. penzion:
stare a pensione da qcn. biti pri kom na hrani in stanovanju
pensione a buon mercato poceni penzion - pericolo m
1. nevarnost:
essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik
2. pog. možnost, verjetnost:
non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal - polétje (-a) n
1. estate:
suho, vroče poletje estate arida, calda
umrl je lansko poletje è morto l'estate scorsa
astronomsko poletje estate astronomica
babje, indijansko poletje estate indiana
Martinovo poletje estate di S. Martino
pren. fant s sedemnajstimi poletji un ragazzo di diciassette anni
2. pren. maturità:
pren. biti v poletju moči essere allo zenit delle forze