Franja

Zadetki iskanja

  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • finta f

    1. hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, hinavščina:
    le sue gentilezze sono una finta njegova ljubeznivost je samo pretvarjanje
    far finta delati se, hliniti
    far finta di niente delati se, kot da ni nič

    2. šport finta
  • fiore m

    1. cvetlica, roža; cvet:
    fiore di giardino vrtna cvetlica
    fiore di campo poljska cvetlica
    fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
    mazzo di fiori šopek cvetlic
    la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
    portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
    pianta in fiore cvetoča rastlina
    essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
    a fiori s cvetličnimi motivi

    2. bot.
    fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
    fiore di passione pasijonka (Passiflora)
    fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)

    3. pren. cvet:
    fior fiore (okrepljeno) cvet:
    il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
    fiore del latte smetana
    fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
    perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
    essere nel fiore pren. biti v cvetu
    nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote

    4.
    un fior di pren. obilica, veliko:
    rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
    un fior di galantuomo velik poštenjak
    un fior di mascalzone velik malopridnež

    5.
    a fior di tik pod, na površini:
    a fior d'acqua na vodni gladini
    sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
    dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati

    6. miner.
    fiore di zolfo žveplov cvet

    7. pl. igre križ (barva igralnih kart)
  • forse

    A) avv.

    1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
    forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
    forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo

    2. približno:
    saranno forse le cinque ura bo približno pet

    3.
    forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
    non è forse vero? ali morda ni res?

    B) m invar. dvom, negotovost:
    essere, stare in forse biti v dvomih
    metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
    senza forse zagotovo:
    arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
    mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje
  • fōrte

    A) agg.

    1. močen, krepek, silen:
    è forte come un toro močen je kot bik
    dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
    forte volontà močna volja
    essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
    uno Stato forte močna država
    un forte scapaccione močna klofuta

    2. učinkovit:
    rimedio forte učinkovito zdravilo

    3. velik, hud:
    una forte somma velika vsota
    è un forte bevitore hud pivec je

    4. težak, mučen, neprijeten:
    parole forti težke besede
    è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

    B) avv.

    1. močno, hudo:
    picchiare forte močno udrihati
    è arrabbiato forte hudo je jezen

    2. hitro:
    camminare forte hitro hoditi

    3. glasno:
    parlare forte glasno govoriti

    4. veliko:
    mangiare forte veliko jesti
    giocare forte igrati za velike vsote

    C) m

    1. trdnjava, utrdba

    2. moč, vrlina:
    la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

    3. jedro:
    il forte dell'esercito jedro vojske
    nel forte della mischia v najhujšem metežu
  • fretta f naglica, hitrica, nuja:
    ho fretta mudi se mi
    non c'è fretta ni tako nujno, ne mudi se toliko
    far fretta a qcn. koga priganjati
    darsi fretta hiteti
    in fretta hitro, naglo
    in fretta e furia, in tutta fretta na pete na glavo, v največji naglici
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gatta f

    1. mačka

    2.
    gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
    una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
    comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
    gatta cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • gēnere m

    1. rod, vrsta:
    il genere umano človeški rod
    in genere na splošno, nasploh

    2. način:
    questo genere di vita non mi va ta način življenja mi ni všeč
    non è il mio genere ni po mojem okusu, ni moj tip

    3. lit. zvrst:
    genere epico, drammatico, lirico epska, dramska, lirska zvrst

    4. umet.
    pittura di genere žanrska slika

    5. blago, artikel:
    genere d'importazione uvoženo blago
    generi alimentari živila

    6. jezik spol
  • gēnte f

    1. ljudje:
    non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
    far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
    gente di teatro gledališčniki
    gente di mare pomorščaki
    gente di tavolino pisatelji, učenjaki

    2. gostje, obiski:
    oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

    3. rod, rodbina, družina:
    nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
    diritto delle genti mednarodno pravo
    la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

    4. knjižno ljudstvo, narod:
    la gente etrusca Etruščani
    le genti umane človeški rod, človeštvo
    la gente futura zanamci, prihodnji rodovi
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • gocciola f

    1. pomanjš. od ➞ goccia kapljica

    2. kapljica; kap:
    avere la gocciola al naso biti smrkav
    non c'è più una gocciola d'olio niti kapljice olja ni več

    3. pog. (možganska) kap:
    gli è venuto un accidente a gocciola zadela ga je kap
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • gridare

    A) v. intr. (pres. grido)

    1. kričati, vpiti:
    gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
    gridare contro qcn. grmeti proti komu

    2. vpiti, preglasno govoriti:
    non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

    B) v. tr.

    1. vpiti, kričati, klicati:
    gridare aiuto klicati na pomoč
    gridare vendetta vpiti po maščevanju
    gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

    2. razglasiti:
    gridare un bando objaviti razglas
    gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

    3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati