afferrare
A) v. tr. (pres. affērro)
1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek
2. razumeti, doumeti:
afferrare un concetto razumeti pojem
non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili
B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora
Zadetki iskanja
- affienare v. tr. (pres. affiēno) agr.
1. krmiti s senom:
affienare i cavalli krmiti konje s senom
2. sušiti seno - affluire v. intr. (pres. affluisco)
1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto
2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi - affossare
A) v. tr. (pres. affōsso)
1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih
2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom
3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice
4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog
B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte - affratellare
A) v. tr. (pres. affratello) pobratiti:
ci affratella il comune destino skupna usoda nas brati
B) ➞ affratellarsi v. rifl. (pres. mi affratello) bratiti se:
i soldati dei due eserciti si affratellarono vojaki dveh vojsk so se bratili - agganciare v. tr. (pres. aggancio)
1. priklopiti, priklapljati:
agganciare i vagoni alla locomotrice priklopiti vagone na električno lokomotivo
2. pog. zavezati, zapeti:
agganciati le scarpe zaveži si čevlje
3. voj. priti v stik s sovražnikom
4. pren. ujeti:
agganciare un cliente ujeti stranko
5. šport (nogomet) zaustaviti žogo (preden se dotakne tal) - aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)
1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko
2. ekst. združiti, spariti
3. pren. podjarmiti - aggiustamento m
1. popravilo, poprava, ureditev
2. poravnava, sporazum:
i contendenti vennero a un aggiustamento stranki sta se sporazumeli
3. voj. korektura (merjenja s topom) - aggiustare
A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
aggiustare un diverbio poravnati spor
aggiustare i conti pren. poravnati račune
aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
aggiustare il colpo dobro nameriti
aggiustare lo stomaco okrepčati se
B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)
1. najti zasilno bivališče
2. sporazumeti se, pogoditi se:
ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili - aktíven (-vna -o) adj.
1. (dejaven, delujoč) attivo; funzionante:
aktivno življenje vita attiva
aktivno znanje jezika conoscenza attiva di una lingua
2. (delaven, prizadeven) attivo:
biti aktiven na vseh področjih essere attivo in tutti i campi
aktiven član (stranke) militante
3. (ki je v rednem delovnem razmerju) in attività, in servizio attivo; effettivo:
aktivni oficir ufficiale in servizio attivo, ufficiale effettivo
4. kem. attivo:
aktivna snov sostanza attiva
5. ekon. attivo:
aktivna bilanca bilancio attivo
6. geogr. attivo:
aktivni ognjenik vulcano attivo - alarmírati (-am) perf., imperf.
1. (opozoriti, obvestiti) avvertire, chiamare:
alarmirati gasilce chiamare i pompieri
2. (vznemiriti, razburiti) allarmare, mettere in allarme - àli2 konj.
1. (v ločnem priredju) o:
jaz ali ti o tu o io
2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene
3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)
4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut - alimentírati (-am) imperf.
1. (preživljati, vzdrževati) mantenere:
alimentirati otroke mantenere i figli
2. pren. alimentare - allegare2
A) v. tr. (pres. allego)
1. priložiti:
allegare a una lettera il francobollo per la risposta priložiti pismu znamko za odgovor
2. star. zlivati (kovine)
3.
allegare i denti delati skomine
B) v. intr. spremeniti se iz cveta v sad, pognati, poganjati sad - allenare
A) v. tr. (pres. alleno)
1. vaditi, uriti; navajati:
allenare i giovani allo studio navajati mladino na učenje
allenare la memoria uriti spomin
2. šport trenirati:
allenare un atleta, una squadra trenirati športnika, moštvo
B) ➞ allenarsi v. rifl. (pres. mi alleno)
1. uriti se
2. šport trenirati - allentare
A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco
B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala - allevare v. tr. (pres. allēvo)
1. gojiti, rediti; vzgajati:
alleva da sola il bambino sama redi otroka
allevare alberi da frutto gojiti sadno drevje
allevare bachi da seta gojiti sviloprejke
2. pren. vzgajati, vzgojiti:
ha allevato male i suoi figli slabo je vzgojil otroke - allogare v. tr. (pres. allōgo)
1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši
2. zaposliti, zaposlovati:
allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja
3. oddati:
allogare una figlia omožiti hčer
4. redko vložiti:
allogare capitali vložiti kapital
5. redko dati v najem, v zakup:
allogare un podere dati v zakup posestvo - alterare
A) v. tr. (pres. altero)
1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve
2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar
3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi
B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)
1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo
2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič - alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!