scroccone m parazit, zajedavec; zastonjkar; žicar:
fare lo scroccone živeti parazitsko, na tuj račun
Zadetki iskanja
- secondo2
A) prep.
1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo
2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami
B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - signora f
1. (nagovorno) gospa:
la signora è servita izvolite, gospa
Signore e signori gospe in gospodje
la signora maestra gospa učiteljica
2. žena, soproga:
i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!
3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
parrucchiere per signora damski frizer
4. gospodinja
5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica
6. relig.
Nostra Signora Mati božja
7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
una vera signora prava gospa
fare la signora biti gospa, živeti gosposko
8.
la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - siromáštvo (-a) n
1. povertà, miseria, indigenza:
živeti v siromaštvu vivere in povertà, nell'indigenza
ekon. siromaštvo najširših plasti pauperismo
2. poveraglia - skŕb (-í) f
1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni
2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi - skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate - slonokoščén (-a -o) adj. di avorio, eburneo; pren.
živeti v slonokoščenem stolpu vivere in una torre d'avorio - sōlito
A) agg. navaden, običajen:
fare la solita vita živeti kot ponavadi
essere alle solite biti pri starem, običajnem
essere solito (solere) imeti navado
B) m običajno, navadno:
al solito kot vedno, kot ponavadi
di solito ponavadi - somrák (-a) m crepuscolo; pren. tenebre:
pren. somrak bogov il crepuscolo degli dei
somrak preteklosti le tenebre del passato
živeti v somraku vivere nelle tenebre della servitù, dell'arretratezza
bot. navadni somrak (navadna črna meta) marrubio comune (Marrubium vulgare) - sonno m
1. spanje, sen:
sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
il sonno del giusto spanje pravičnega
il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
terapia, cura del sonno spalna terapija
dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati
2. med.
malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza
3. spanec, zaspanost:
avere sonno biti zaspan
cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen
4. pren. mir, tišina - sopra
A) prep.
1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi
2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga
3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj
4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si
6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo
B) avv.
1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju
2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno
C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran
Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran - spalla f
1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga
2. zool. pleča; pleče
3. obl. rama
4. pobočje, brežina
5. nasip
6. arhit. opornik
7. gled. (komikov) sogovornik, replikator
8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč
9. tisk višina knjižnega hrbta - spensierato
A) agg. lahkomiseln; brezskrben
B) m (f -ta) lahkomiselnež:
vivere da spensierato živeti lahkomiselno, brezskrbno - spôdaj adv.
1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
čakam te spodaj ti aspetto dabbasso
2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo
3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne
4.
od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
spodaj ležeč sottostante
spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato - spomín (-a) m
1. ricordo, memoria; knjiž. reminiscenza, ricordanza, rimembranza:
imeti odličen spomin avere una memoria d'elefante, di ferro
motorični, vizualni spomin memoria motoria, visiva
izbrisati iz spomina cancellare dal ricordo
priklicati v spomin richiamare alla memoria
ohraniti v spominu conservare nel ricordo, nella memoria
če me spomin ne vara se ben ricordo
živeti od spominov vivere di ricordi
dati za spomin dare per ricordo
obnavljati v spominu rievocare nella memoria
2. memoria:
počastiti spomin na padle z enominutnim molkom onorare la memoria dei Caduti con un minuto di silenzio
3. pl. spomini (popis dogodkov, srečanj) memorie, libro di memorie - sréča (-e) f
1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera
2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna
3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così
4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!
5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna - sréčno adv. bene; felicemente, felice; fortunatamente:
vse se je srečno končalo tutto è finito bene
živeti srečno vivere felici
srečno! (kot pozdrav, voščilo) buona fortuna!; prosit!