Franja

Zadetki iskanja

  • prestréči (-stréžem) | prestrézati (-am) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare; raccogliere:
    prestreči odtekajočo kri arrestare il sangue che cola

    2. parare:
    prestreči udarec parare il colpo

    3. afferrare:
    padla bi, če je ne bi prestregel sarebbe caduta se non l'avesse afferrata

    4. intercettare:
    prestreči skrivno poročilo intercettare un messaggio segreto

    5. avvertire, percepire:
    prestreči zvočne signale avvertire dei segnali acustici
    naprave so prestregle potresne sunke le apparecchiatura hanno registrato scosse di terremoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prestreči komu besedo interloquire
    prestreči pogled cogliere lo sguardo
    prestreči komu pot tagliare la strada a qcn.
    šport. prestreči žogo intercettare la palla
  • prezgódaj adv. troppo presto; prematuramente, (v pov. rabi) prematuro; anzitempo:
    prezgodaj je umrl morì anzitempo
    prezgodaj bi bilo, če bi trdili, da sarebbe prematuro affermare che
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
    prinašati pošto portare la posta
    prinesti v dar portare in dono
    prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
    prinašati pozdrave portare, recare i saluti
    iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
    revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
    neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
    posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
    tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
    prinašati korist fruttificare
    okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
    nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
    vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
    prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
    pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
    prinesti na mizo servire
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata
  • pripečátiti (-im) perf. sigillare; pog. affibbiare, mollare un ceffone:
    če ne boš tiho, ti bom eno pripečatil se non stai zitto ti mollo uno schiaffo
  • prōra f

    1. navt. ladijski kljun, krn; premec:
    albero di prora prednji jambor
    mettere la prora al vento usmeriti ladjo po vetru
    se mi capita sotto la prora! pren. pog. če mi pride v roke!

    2. pren. knjižno ladja
  • provare

    A) v. tr. (pres. prōvo)

    1. poskusiti, poskušati; preizkusiti, pomeriti:
    provare un abito pomeriti obleko
    provare per credere če se hočeš prepričati, je treba preizkusiti

    2. izkusiti; občutiti; trpeti:
    provare la sete trpeti žejo
    provare gioia, rabbia razveseliti se, razjeziti se

    3. potrditi, potrjevati; dokazovati:
    provare la colpevolezza di qcn. dokazati krivdo nekoga

    B) ➞ provarsi v. rifl. (pres. mi prōvo)

    1. poskusiti, poskušati

    2. pomeriti se
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razčêsniti (-em) perf.

    1. (razklati) spaccare, fendere

    2. (odpreti) aprire;
    glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš se non stai zitto ti spacco la faccia
    ne, pa če se razčesneš no e poi no
    razčesniti se od jeze schiantare dalla rabbia
  • rázen

    A) adv.

    1. tranne, salvo, fuorché:
    lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

    B) rázen konj. a meno che:
    pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

    C) rázen prep.

    1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
    prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
    ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

    2. (poleg) oltre a:
    odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri
  • razkréhniti (-em)

    A) perf. spaccare;
    razkrehniti gobec aprire, spalancare il muso

    B) razkréhniti se (-em se) perf. refl. slogarsi (l'anca, il ginocchio):
    pren. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš non te lo permetto anche se ti facessi in quattro
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • restare v. intr. (pres. rēsto)

    1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
    che resti fra noi naj ostane med nama
    restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

    2. ostajati, biti še naprej:
    restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
    restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
    restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

    3.
    restare orfano osiroteti
    restare zoppo ostati šepav
    restare d'accordo sporazumeti se
    restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
    restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
    restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
    restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
    restare in secco navt. nasesti
    restare al verde ostati brez prebite pare

    4. preostajati, biti še:
    non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
    restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
    resta a vedere se... treba je videti, če...

    5. biti, nahajati se:
    lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

    6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
    PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej
  • révež (-a) m

    1. povero, bisognoso, indigente; squattrinato:
    pomagati revežem soccorrere gli indigenti

    2. pren. poveraccio, poverino;
    duševni revež povero di spirito
    PREGOVORI:
    če bi bil človek vedež, ne bi bil revež fammi indovino e ti farò ricco
  • riassumere* v. tr. (pres. riassumo)

    1. spet prevzeti; spet vzeti na delo

    2. povzeti, povzemati; rezimirati:
    riassumendo skratka, če naj sklenem
  • rincrescere* v. intr. impers. (pres. mi rincresce) biti žal:
    se non ti rincresce prosim, če nimaš nič proti
  • rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
    bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
    če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi