altresì avv. knjižno
1. tudi, prav tako, nadalje, razen tega:
la pregherei altresì nadalje bi Vas prosil
2. enako
Zadetki iskanja
- altrettanto
A) agg. prav toliko:
c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet
B) pron. prav tolik, enak:
Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!
C) avv. enako, prav tako:
anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri - appunto1 avv.
1. prav, točno, natanko:
le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
cercavo appunto te prav tebe sem iskal
per l'appunto prav tako
2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je! - fino1
A) prep. do:
fin (a) qui do tod
fino a quando do kdaj
fino allora do tedaj
fin da od
fin d'ora že zdaj, takoj
B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
fino a che dokler - idem tujka latinsko
A) pron. invar. isti, isto
B) avv. pog. šalj. prav tako - identicamente avv. identično, enako; prav tako
- item tujka latinsko avv. prav tako; enako; tudi
- medesimamente avv.
1. enako, prav tako
2. istočasno - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - cosà avv.
così e cosà tako, prav na ta način
così cosà tako tako - da konj.
1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi
2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto
3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti
4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare
5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente
6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra
7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso
8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse
9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici
10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - già
A) avv.
1. že:
sono già due ore che ti aspetto že dve uri te čakam
2. nekoč, prej, nekdanji, bivši:
Via Roma già Via Toledo Rimska cesta, nekdanja Toledska
già ministro bivši minister
B) inter. da, saj, pač:
già, già, hai ragione saj, saj, prav imaš
già, era destino saj, tako je bilo sojeno - kônec2 (-nca)
A) m
1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire
2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda
3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina
4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi
5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire
6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa
7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente
8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine
B) kônec prep.
1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa! - kot konj.
I. (v stavku)
1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro
4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato
5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
II.
1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - mōdo m
1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že
2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko
3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak
4. jezik naklon, modus
5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način
6. pravo breme - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla