pomèn (-éna) m
1. significato, senso, valore, accezione, uso:
pomen besede je nejasen il significato della parola è poco chiaro
prvotni pomen besede il significato originario, la base della parola
leksikalni pomen besede il senso lessicale della parola
preneseni pomen senso figurato
slovnični pomen senso grammaticale; valore grammaticale
v pomenu nel senso di
Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede il Prešeren è poeta nel senso più alto della parola
2. (vitale) importanza, attualità, rilievo:
cesta je za razvoj področja velikega pomena la strada è di grande importanza per lo sviluppo della zona
šolstvo je dejavnost družbenega pomena la scuola è un settore di vitale importanza per la comunità
3. pren.
biti brez pomena, ne imeti pomena non avere senso, essere senza senso
brez pomena je govoriti o tem non ha senso parlare di ciò
Zadetki iskanja
- accezione f pomen, smisel
- lēttera f
1. črka:
lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati
2. tisk (tiskarska) črka
3. ekst. črka, (ožji) pomen:
secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
lettera morta pren. mrtva črka
4.
lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
belle lettere leposlovje
la repubblica delle lettere literarna srenja, literati
5. pismo; dopis:
lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
lettera espresso ptt ekspresno pismo
lettera di affari poslovno pismo
lettera circolare okrožnica
lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
lettera di sollecitazione opomin
lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
lettera di accompagnamento spremno pismo
lettera di ringraziamento zahvalno pismo
lettera d'invito (pisno) vabilo
lettera di raccomandazione priporočilo
lettera d'ufficio službeni dopis
lettera di condoglianza sožalno pismo
lettera di avviso obvestilo
lettera minatoria grozilno pismo
lettere credenziali akreditiv
cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik
6.
lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - significato m
1. pomen; smisel:
significato proprio e figurato dobesedni in preneseni pomen
parole senza significato nesmiselne besede
2. jezik označenec
3. pren. pomembnost, vrednost - uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - valore m
1. veljava, vrednost
2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet
3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost
4.
valori pl. dragocenosti; dragulji
5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir
6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven
7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote
8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti
9. glasba trajanje, vrednost
10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji
11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen
12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času
13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji - valorizzare v. tr. (pres. valorizzo)
1. dvigniti, dvigovati, povečati vrednost (komu, čemu)
2. pren. poudariti, poudarjati; izpostaviti, izpostavljati
3. ekon. valorizirati; določiti, ugotoviti vrednost, pomen - passivante agg.
1. kem. ki pasivira
2. jezik ki daje pasivni pomen:
si passivante brezosebno-pasivni členek - tecnificare v. tr. (pres. tecnifico) jezik dati besedi, izrazu strokovni pomen
- affare m
1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen
2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo
3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus
4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?
5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži - afirmatíven (-vna -o) adj. di affermazione, affermativo, asseverativo:
razstava ima afirmativni pomen la mostra è importante ai fini dell'affermazione
lingv. afirmativni stavki proposizioni affermative - allegōrico agg. (m pl. -ci) alegoričen:
significato allegorico alegorični pomen
poema allegorico alegorični ep - ampio agg. (m pl. -pi)
1. prostoren, prostran, obsežen:
sala ampia prostorna dvorana
ampio corridoio prostoren hodnik
2. udoben, širok:
vestito ampio široka obleka
3. številen, obilen:
concedere ampie garanzie dati številna jamstva
4. pren. nabuhel, širok:
significato più ampio širši pomen - barattare v. tr. (pres. baratto) zamenjati, izmenjati:
barattare un libro con un disco zamenjati knjigo za ploščo
barattare due parole con qcn. pren. izmenjati s kom nekaj besed, pokramljati s kom
barattare le carte in mano a qcn. pren. sprevračati, izkrivljati pomen besed nekoga - beséden (-dna -o) adj. di, della parola; di parole:
besedni pomen significato della parola
besedni red ordine delle parole
besedni zaklad lessico
besedna šala gioco di parole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna analiza analisi grammaticale
besedna zveza costrutto
besedni boj logomachia
lit. besedna figura tropo
besedna igra calembour, bisticcio
besedni napad catilinaria
besedni okrasek rifioritura - cōgliere* v. tr. (pres. cōlgo)
1. trgati; nabrati, nabirati; pobrati, pobirati (tudi pren.):
cogliere un fiore utrgati cvet
cogliere il frutto dei propri sforzi pobirati plodove svojega truda
2. zgrabiti, pograbiti; zalotiti, zasačiti (tudi pren.):
cogliere l'occasione pograbiti priliko
cogliere la palla al balzo pren. pograbiti ugodno priliko
lo colse una gran paura lotil se ga je velik strah
cogliere qcn. in fallo, in flagrante koga zasačiti na delu
3. zadeti (tudi pren.):
cogliere nel giusto zadeti v polno
4. pren. doumeti, uganiti:
cogliere il significato nascosto doumeti skriti pomen
cogliere al volo takoj razumeti - dáti (dám)
A) perf. ➞ dajati
1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione
2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma
3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli
4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto
5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto
6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore
7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?
8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.
9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare
10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare
B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere - definire v. tr. (pres. definisco)
1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
definire un vocabolo razložiti pomen besede
definire una persona opisati osebo
2. poravnati:
definire una lite poravnati spor - izmaličeváti (-újem) | izmalíčiti (-im) m imperf., perf. deformare, deturpare; snaturare, sciupare, guastare:
izmaličevati pomen besede snaturare il senso della parola