znánje (-a) n
1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera
2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
Zadetki iskanja
- armamentario m (pl. -ri)
1. instrumentarij; orodjarna
2. miselni instrumentarij, znanje:
è orgoglioso del suo imponente armamentario filosofico ponosen je na svoje velikansko filozofsko znanje
3. star. orožarna - cognizione f
1. znanje, obvladanje, poznavanje, vednost, vedenje:
parlare con cognizione di causa govoriti s poznavanjem podatkov, kot poznavalec stvari
l'ho detto con cognizione di causa to sem rekel namenoma
2. pravo pristojnost - conoscēnza f
1. znanje, poznavanje, vednost:
ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
a conoscenza di tutti vsi vedo
per conoscenza admin. v vednost
2. spoznanje
3. zavest:
perdere (la) conoscenza onesvestiti se
esser privo di conoscenza biti nezavesten
riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti
4. ekst. znanec:
una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije - contezza f knjižno vednost, znanje:
aver contezza (di) vedeti (kaj)
dar contezza (di) obvestiti, javiti (o) - dottrina f
1. znanje, učenost:
uomo di grande dottrina velik učenjak, učen mož, erudit
2. nauk, znanstvena teorija; doktrina:
la dottrina della relatività relativnostna teorija
3. relig. cerkvene dogme, cerkveni nauki
4. relig. verouk, kateheza:
andare a dottrina hoditi k verouku - mestiēre m
1. obrt; poklic:
mestiere di sarto krojaški poklic
conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo
2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
impadronirsi del mestiere obvladati poklic
3.
mestieri pl. severnoital. domača opravila - notizia f
1. knjižno vednost, znanje:
per vostra notizia v vašo vednost
portare a notizia dati v vednost; seznaniti
2. znanje, poznavanje
3. novica, vest (tudi publ.):
notizia lampo zadnja novica
notizie sportive športne vesti
ultime notizie najnovejše vesti
4. obvestilo, poročilo (v strokovnih revijah) - padronanza f
1. gospostvo; last
2. oblast, obvladovanje, kontrola
3. znanje, obvladovanje:
aver padronanza della lingua obvladati jezik - praticaccia f (pl. -ce)
1. zapletena, težko rešljiva zadeva
2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo - preparazione f
1. priprava, pripravljanje
2. znanje
3. anat.
preparazione anatomica sekcija, seciranje
4. voj.
preparazione d'artiglieria artilerijska priprava - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - saputa f knjižno znanje, vednost:
a mia, tua, sua saputa kolikor vem, veš, ve
per saputa kakor sem slišal, kakor se sliši - scibile m znanje; vedenje:
lo scibile umano človeško znanje - sciēnza f
1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede
3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti
4. relig.
Scienza Cristiana Christian science - alfabēto m
1. abeceda, alfabet:
alfabeto Morse Morsova abeceda
2. pren. abeceda, osnovno znanje - digrossare v. tr. (pres. digrōsso)
1. (sgrossare, sbozzare) otesati, grobo obdelati:
digrossare un tronco otesati deblo
2. dati osnovno znanje:
digrossare un ragazzo in grammatica dati otroku osnovno slovnično znanje
3. pren. ugladiti, izpiliti:
digrossare la lingua izpiliti jezik - imparaticcio m
1. začetniško delo
2. površno, na hitro pridobljeno znanje - infarinare
A) v. tr. (pres. infarino)
1. posuti, posipati (z moko); pren. pobeliti
2. pren. dati površno znanje:
infarinare qcn. di latino dati komu površno znanje iz latinščine
B) ➞ infarinarsi v. rifl. (pres. mi infarino) šalj. napudrati se - infarinatura f
1. posipanje z moko, posipa
2. pren. površno znanje