Franja

Zadetki iskanja

  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • adēsso

    A) avv.

    1. zdaj, sedaj:
    per adesso za zdaj, trenutno
    da adesso in poi odslej
    fin d'adesso že zdaj
    adesso sì che stiamo freschi zdaj smo pa res v kaši, v škripcih
    e adesso? kaj pa zdaj?

    2. pred kratkim, pravkar

    3. kmalu, vsak trenutek

    B) inter. takoj, trenutek:
    adesso! vengo subito! trenutek! že grem!
  • attualmente avv. v sedanjem trenutku, trenutno, zdaj, danes
  • mō'1 avv. nareč.

    1. zdaj, takoj:
    mo' vengo že grem!

    2. no:
    guarda mo' che idee glej no, kaj mu (ji) pride na pamet
  • odiernamente avv. dandanes; zdaj
  • ora2

    A) avv.

    1. zdaj, takoj:
    or ora pravkar
    e ora? kaj pa zdaj?
    per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
    ora come ora glede na trenutno stanje
    d'ora in poi poslej
    fin d'ora odslej
    prima d'ora pred tem, prej
    or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
    giorni or sono pred (nekaj) dnevi

    2. (korelativno):
    ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

    B) cong.

    1. pa (adverzativno)

    2. tedaj, no, in
  • qui avv.

    1. tu, tukaj; sem, semkaj:
    abito qui a due passi stanujem tu blizu
    fin qui do sem; doslej

    2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!

    3. tu, zdaj, pri tem:
    qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
    qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!

    4.
    da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
    di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
    abita di qui stanuje tu, tod
    è di qui iz teh krajev je, domačin je
    per di qui tod
    di qui in avanti odslej, poslej
    di qui a domani do jutri
    di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
    di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni
  • agire v. intr. (pres. agisco)

    1. delati, ukrepati, ravnati:
    agire d'amore e d'accordo ravnati sporazumno
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
    agire da delinquente ravnati kot hudodelec

    2. delovati:
    l'iniezione ha agito subito injekcija je takoj delovala

    3. gled. igrati, nastopati:
    la Compagnia agisce al Teatro stabile igralska družina nastopa v stalnem gledališču

    4. pravo
    agire qcn. koga tožiti
  • ája inter. otr. ninna, nanna:
    aja tutaja ninna nanna
    zdaj pa aja tutaja e adesso a nanna
  • allora

    A) avv.

    1. takrat, tedaj, tačas:
    allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
    allora allora pravkar
    allora come allora tisti trenutek:
    allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
    allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
    devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
    da allora, da allora in poi odtlej
    d'allora tedanji, takraten:
    dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
    fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
    per allora za tisti dan, za tiste čase

    2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
    e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
    allora, dove andiamo? no, kam gremo?

    B) agg. invar. tedanji, takraten:
    l'allora direttore tedanji direktor

    C) cong. tedaj, potem:
    se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti!
  • básati (bášem)

    A) imperf.

    1. (tlačiti) caricare (la pipa)

    2. voj. caricare (il fucile)

    3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
    proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
    zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo

    B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.

    1. (riniti se) pigiarsi

    2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • capace agg.

    1. prostoren, velik:
    una borsa capace velika torba

    2. sposoben; vešč, dober:
    ormai è capace di leggere zdaj že zna brati

    3. nadarjen, sposoben:
    un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič

    4. pog. zmožen:
    è capace di tutto vsega je zmožen
    è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče...
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • costume m

    1. navada; šega:
    essere costume di qcn. biti navada koga

    2. družbena navada, splošna navada:
    la gita di fine settimana è ormai costume izlet ob koncu tedna je zdaj prešel v navado

    3. nravnost:
    squadra del buon costume odred za zaščito javne morale
    donna di facili costumi lahkoživka

    4. noša

    5. kostum; obleka:
    costume da sci smučarska obleka
    costume da bagno kopalna obleka
    costume a due pezzi, due pezzi dvodelne kopalke
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo


  • A) adv.

    1. (izraža pritrjevanje) sì:
    'Si pripravljen?' 'Da' 'Sei pronto?' 'Sì'
    ne reči ne da, ne ne non dire né ai né bai; nicchiare

    2. (izraža podkrepitev trditve; izraža domislek) sì, già:
    ah, da, zdaj se spomnim ah sì, adesso ricordo

    3. (izraža obotavljanje, pomislek)

    B) subst. inv. sì:
    odgovarjam z odločnim da e io rispondo con un bel sì
  • daníti se (-ím se) imperf. impers.

    1. farsi giorno, albeggiare

    2. redko capire:
    zdaj se mi šele dani appena adesso comincio a capire
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare