-
zaíti (-ídem) perf. glej zahajati | zaiti
-
aberrare v. intr. (pres. abērro) zaiti, zabloditi, iztiriti, skreniti z normalne poti
-
cadere* v. intr. (pres. cado)
1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla
2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok
3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog
4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
-
calare
A) v. tr. (pres. calo)
1. spustiti, spuščati:
calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
calare le vele spustiti jadra
calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
calarla a qcn. pren. zagosti jo komu
2. (pri pletenju) spustiti, spuščati
3. igre vreči karto
4. mat.
calare la perpendicolare začrtati pravokotnico
B) v. intr.
1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino
2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
la benzina è calata bencin se je pocenil
è calato nella stima upadel mu je ugled
3. zaiti, zahajati:
il sole cala sonce zahaja
C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se
-
coricare
A) v. tr. (pres. cōrico)
1. dati, spraviti spat
2. ekst. položiti, polagati
B) ➞ coricarsi v. rifl. (pres. mi cōrico)
1. leči; iti, hoditi spat
2. zaiti, zahajati
-
declinare
A) v. intr. (pres. declino)
1. nagniti, nagibati se; zaiti, zahajati
2. iti h koncu; pojemati, pešati:
le sue forze declinano njegove moči pojemajo
3. skreniti; zaviti, zavijati (tudi pren.):
declinare a sinistra kreniti v levo
B) v. tr.
1. knjižno upogniti, upogibati; nagniti, nagibati:
declinare il capo nagniti glavo
2. odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati:
declinare un invito odkloniti vabilo
la direzione declina ogni responsabilità uprava zavrača vsakršno odgovornost
3. pisarn. dati:
declinare le proprie generalità dati osebne podatke
4. jezik sklanjati
C) m konec, zaton:
il declinare del giorno večer
sul declinare degli anni v starosti, proti koncu življenja
-
deviare
A) v. intr. (pres. devio)
1. odmakniti, odmikati se od prave poti, odklanjati se; skreniti s poti; spremeniti, spreminjati smer; zaviti; deviirati:
l'auto deviò a destra avto je zavil v desno
2. pren. zaiti (s prave poti, na stranpot); oddaljiti se:
deviare dalla linea del partito opustiti linijo stranke; (divagare)
deviare da un tema fissato oddaljiti se od določene teme
B) v. tr.
1. preusmeriti, preusmerjati:
deviare il traffico preusmeriti promet
2. (distogliere, stornare) odvrniti, odvračati; odklanjati:
deviare l'attenzione di qcn. odvračati pozornost nekoga
-
discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah
-
impelagarsi v. rifl. (pres. mi impēlago) (impegolarsi) zaplesti, zapletati se; zaiti; zapasti, zapadati:
impelagarsi nei debiti zapasti v dolgove
-
inguaiare
A) v. tr. (pres. inguaio) pog. spraviti, spravljati v težave
B) ➞ inguaiarsi v. rifl. (pres. mi inguaio) pog. zaiti, zabresti v težave
-
sviare
A) v. tr. (pres. svio) odvrniti, odvračati; speljati drugam (tudi pren.); pren. zapeljati, zapeljevati:
sviare l'attenzione dei presenti odvrniti pozornost navzočih
sviare qcn. dallo studio odvračati koga od študija
sviare il discorso speljati pogovor drugam
è stato sviato da quella ragazza dekle ga je speljalo na kriva pota
B) ➞ sviare, sviarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ svio)
1. iti s ceste
2. zaiti
3. pren. zaiti na kriva pota
-
tramontare
A) v. intr. (pres. tramonto)
1. zaiti, zahajati (sonce)
2. pren. zahajati; končevati se:
la sua stella sta tramontando njegova priljubljenost je v zatonu, ni več v modi
B) m (le sing.) zahod, zaton
-
traviare
A) v. tr. (pres. travio)
1. speljati na kriva pota; zapeljati
2. izpriditi, izprijati; pokvariti
B) ➞ traviarsi v. rifl. (pres. mi travio) zaiti, zabresti na kriva pota; pokvariti se; izpriditi se
-
tuffare
A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo
B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)
1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)
2. ekst. vreči, metati se
3. aero pikirati
4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)
5. pognati se:
tuffarsi nella mischia pognati se v metež
6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu
-
ricalare v. tr., v. intr. (pres. ricalo) ponovno spustiti, spuščati; ponovno zaiti, zahajati
-
argomento m
1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze
2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu
3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde
4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo
-
arzigōgolo m
1. razglabljanje, sanjarjenje, fantaziranje; dlakocepstvo:
perdersi in arzigogoli zgubljati se v fantazijah, zaiti v fantaziranje
2. pretanjena domislica
-
banalità f plehkost, puhlost, banalnost:
cadere nella banalità zaiti v plehkost
-
hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti
1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente
2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.
3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando
4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?
5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare
6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
-
imbrōglio m (pl. -gli)
1. splet, klobko; ekst. pren. zaplet, zapletena zadeva:
cacciarsi in un imbroglio zaiti v težave
2. pren. prevara, goljufija
3. navt. vrv (za zvijanje jader)